Leto: 2022

Prevodni Pranger 2022

oktober 2022-januar 2023
Maribor in splet

Francoščina, španščina, italijanščina in madžarščina.

Z jesenjo se vračajo prepoznavne razprave o umetnosti prevajanja – na Prangerjev način.

Festival Prevodni Pranger bo potekal od oktobra do januarja 2023 ob večerih v Lutkovnem gledališču Maribor in na spletu. Letošnja izvedba festivala, sicer že četrta, prinaša nove razprave, sveže jezikovne kombinacije in pri nas še neosvetljene poudarke na prevodno umetnost. Opozarja na večjezične družbe Kanade in Španije ter literaturo sosed, Italije in Madžarske. V ospredju programa bodo prevodi kanadske kratke in romaneskne proze iz francoščine in angleščine, klasičnih in mladinskih del španske literature, velikih del italijanske književnosti ter nagrajenih in v vrsto jezikov prevajanih madžarskih avtorjev. Tudi tokrat bodo razpravljali: selektorica večera, ki izbere prevajalko ali prevajalca in dve deli iz njenega ali njegovega prevajalskega opusa, ter diskutanta, s katerim bi rad spletel razpravo. Na odru se srečajo iz oči v oči in soočijo svoje uvide ter prevajalske odločitve, k razpravi pa je toplo vabljeno tudi občinstvo. Pogovori se zvočno snemajo in objavljajo. Radi bi javno izpostavili sijajne prevode ter ob robu morda opozorili tudi na manj razveseljive trende. Vabljeni na festivalske razprave in druženje z izjemnimi gostjami in gosti!

 

Prevajanje sodobne kanadske proze

24. oktober 2022, ob 19.00 Velika dvorana LGM

selektorica dr. Tjaša Mohar
diskutantka Tadeja Petrovčič Jerina
prevajalka Maja Kraigher
moderatorka dr. Nada Grošelj

Selektorica dr. Tjaša Mohar s Filozofske fakultete v Mariboru bo z diskutantko Tadejo Petrovčič Jerina spregovorila o prevodih kanadske sodobne književnosti, kateri kraljujeta dva velika jezikovna sistema, angleški in francoski. V fokus večera bosta postavili prevodno delo Maje Kraigher:

Zgodbe iz Kanade, Antologija sodobne kanadske kratke proze (Sodobnost International, 2006, 258 str.)

Nicolas Dickner: Šest stopenj svobode (Sodobnost International, 2022, 287 str.) (Six degrés de liberté, Éditions Alto, Quebec, 2015)

 

Velika dela italijanske književnosti v prevodu

5. december 2022, ob 19.00 Velika dvorana LGM

selektorica dr. Martina Ožbot Currie
diskutant Srečko Fišer
prevajalec Gašper Malej
moderatorka dr. Nada Grošelj Izbrani deli:

  • Dino Campana: Orfični spevi (Književno društvo Hiša poezije, 2016 (Canti orfici, Marradi, 1914)
  • Italo Svevo: Zenova zavest (Studia humanitatis, 2018) (La coscienza di Zeno, 1923)

Pokrovitelj dogodka je Italijanski kulturni inštitut (Istituto Italiano di Cultura di Lubiana). 

 

Klasična in mladinska dela španske literature pri nas

19. december 2022, ob 19.00 na spletu Ogled na Facebooku Ogled na YouTubu selektorica dr. Barbara Pregelj diskutantka Marjeta Prelesnik Drozg prevajalka Veronika Rot Izbrani deli:

  • Miguel de Cervantes: Zgledne novele (Klasična Beletrina, 2021)
  • Ruth Tormo: Naravnost za nosom! (Založba Zala, 2020) (Quina tocada de nassos!, Barcanova, 2018)

   

 

Nagrajena madžarska proza v slovenščini

18. januar 2023, ob 19.00 Velika dvorana LGM

selektorica dr. Jutka Rudaš
diskutant dr. Mladen Pavičić
prevajalka Gabriella Gaál

Izbrani deli:
Magda Szabó: Vrata (eBesede, 2021) (Az ajtó, 1987)
Ádám Bodor: Okraj Sinistra (Modrijan, EUroman, 2008) (Sinistra körzet, 1992)

Zbrano občinstvo bo z uvodnim nagovorom pozdravila tudi direktorica Lisztovega inštituta Bíborka Molnár-Gábor. Pokrovitelj dogodka je Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center (Liszt Intézet – Magyar Kulturális Központ Ljubljana).

 

Vstopnice

Vstopnice za Prevodni Pranger so na voljo v spletni prodaji in na blagajni Lutkovnega gledališča po 5 € (za študente in upokojence 4 €). Brezposelne osebe imajo s potrdilom brezplačen vstop. Izkupiček od prodaje bomo namenili prevodni dejavnosti.

 

Prevoz

Iz Ljubljane bo na voljo brezplačni prevoz. Prijave sprejemamo na prevodni.pranger@pranger.si.

 

Iz oči v oči

Vodstvo festivala Prevodni Pranger za vsak pogovor izbere jezik in selektorja_ico, ki v fokus večera postavi dve knjigi ali revijalni/radijski objavi prevajalca ali prevajalke, za kateri je mnenja, da ju je treba osvetliti. Izbira po svoji neodvisni presoji, a upošteva obvladljivost gradiva po obsegu (tudi za občinstvo, za katerega je zaželeno, da gradivo pred prireditvijo prebere), posega po različnih izbiralskih pristopih. Izbor in argumentacijo prevodnih rešitev komentira vabljeni diskutant. Tako selektorica in diskutant(ka) »iz oči v oči« pojasnita svoja mnenja ustvarjalki oziroma ustvarjalcu prevoda, ki ima priložnost odškrniti pogled v svojo prevajalsko delavnico ter razkriti manj znana dejstva ali besedilna mesta, ki sta jih razpravljavca nemara interpretirala po svoje.

  lutkovno gledališče maribor filozofska fakulteta univerza v mariboru  

 

Prevodni Pranger pripravlja KUD Pranger s podporo Mestne občine Maribor in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, s partnerji: Lutkovno gledališče Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Mariborska knjižnica, Dve luni, zavod za poetizacijo sveta, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center (Liszt Intézet – Magyar Kulturális Központ Ljubljana) in Italijanski kulturni inštitut (Istituto Italiano di Cultura di Lubiana). Festival je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Vas zanima več o 3. Prevodnem Prangerju 2021?

Vabljeni k ogledu programa in video posnetkov razprav.

ELA 2022

Natečaj ELA za najboljšo pesem se je zaključil

Čestitamo nagrajenkam in nagrajencem!

V letu 2022 je na natečaj ELA za najboljše pesmi na temo POBEG Festivala Pranger in Knjižnice Rogaška Slatina prispelo kar 232 prispevkov – to je 123 več kot lani! -, med katerimi je žirija izbrala 20 mladih ustvarjalk in ustvarjalcev iz druge triade, 25 iz tretje triade ter 5 iz prve triade, sorazmerno s številom prejetih prispevkov. Nagrajenke, nagrajence, družine in mentorice ter mentorje vabimo

na slavnostno podelitev priznanj, ki bo

28. maja 2022 ob 11. uri

v Kulturnem centru Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a.

Prisrčne čestitke vsem!

Žirija v sestavi mag. Nataša Koražija, Maja Kovač (obe Knjižnica Rogaška Slatina) ter Dejan Koban (Pranger) je imela težko delo, po tehtanju pa se je odločila za naslednje prispevke iz šol Danile Kumar Ljubljana, Ivana Cankarja Trbovlje, Kolezija Ljubljana, Slivnica pri Mariboru, Prule Ljubljana, Muta, Semedela – Koper, Idrija, Dragomelj pri Domžalah, Žiri, Cirkovce, Prebold, Bogojina, Tončke Čeč Trbovlje, Leona Štuklja Maribor, Gornji Petrovci, Šmarje pri Jelšah, Destrnik-Trnovska vas, Litija, Preserje pri Radomljah, II. OŠ Rogaška Slatina, Brusnice in Miklavž na Dravskem polju:

  1. triada

URŠULA PEROŠA, OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper, mentorica: Vesna Šare

ZALA ŠUSTER, OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper, mentorica: Vesna Šare

ZOJA KROPEC, VIZ II. OŠ Rogaška Slatina, mentorica: Barbara Lazički

NADJA STOJANOVIĆ, OŠ Miklavž na Dravskem polju, mentorica: Dušanka Kopše

AVA BANDUR, OŠ Miklavž na Dravskem polju, mentorica: Dušanka Kopše

  1. triada

ANA OSREČKI, VIZ II. OŠ Rogaška Slatina, mentorica: Mojca Pažon Čonžek

ŠPELA PREVOLŠEK, VIZ II. OŠ Rogaška Slatina, mentorica: Mojca Pažon Čonžek

TINKARA PORENTA, OŠ Litija: mentor: brez mentorja

GAL GRUDEN, OŠ Idrija, mentorica: Urša Erjavec

NEŽA ŽUMER, OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper, mentorica: Vesna Šare

ANA GRIŽON, OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper, mentorica: Vesna Šare

NINA MARINC, OŠ Prebold, mentorica: Vanja Krajnc

MARKO PRODNIK, OŠ Prebold, mentorica: Vanja Krajnc

SAMANTA HRIBAR, OŠ Prebold, mentorica: Vanja Krajnc

BRINA JELAČIČ, OŠ Prebold, mentorica: Vanja Krajnc

ALEKS ENIKO, OŠ ŽIRI, mentorica: Nataša Markelj Kosmač

STAŠA TRATNIK, OŠ Prebold, mentorica: Marjeta Kačič

ZALA PEČAN, OŠ Dragomelj, mentorica: Tanja Stanojević

LUCIJA CERAR KOZMELJ, OŠ Dragomelj, mentorica: Tanja Stanojević

ERIN GREŠAK in INA ZALETEL, OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, mentorica: Darja Murn

VID LAMOVŠEK, OŠ Tončke Čeč Trbovlje, mentorica: mag. Urša Bajda

SANJA GOLJEVŠČEK, OŠ Cirkovce, mentorica: Jerneja Kuraj

ALJA REBERNIK, OŠ Muta, mentorica: Franja Razdevšek

ENA ŠABULJIĆ, OŠ Leona Štuklja Maribor, mentorica: Katja Kokol Marko

MIA PRAZNIK, OŠ Franca Lešnika – Vuka Slivnica pri Mariboru, mentorica: Petra Trstenjak

  1. triada

EMA UNGER, OŠ Bogojina, mentorica: Marjetka Erdelji

PETER ZAJŠEK VUK, OŠ Miklavž na Dravskem polju, mentorica: dr. Ana Koritnik

ALINA SOVINC, OŠ Danile Kumar Ljubljana, mentorica: Brigita Praznik Lokar

MARINA BANFIĆ, OŠ Prebold, mentorica: Darja Melinc Miklič

EVA HOSTA, OŠ Kolezija, mentorica: Vesna Žnidar

LOVRO BOLTEZ, OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

ZALA JAKLIČ, OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

MIA ŠUC, OŠ Šmarje pri Jelšah, mentorica: Monika Javornik

KAROLINA GANTAR, OŠ Idrija, mentorica: Urša Erjavec

MATIC NOVAK, OŠ Gornji Petrovci, mentorica: Breda Kerčmar

LANA GOLENKO, OŠ Leona Štuklja Maribor, mentorica: Katja Kokol Marko

JAKOB VUK, OŠ Bogojina, mentorica: Marjetka Erdelji

MAKS ŠTERK, OŠ Danile Kumar Ljubljana, mentorica: Brigita Praznik Lokar

JAKOB PERNAT, OŠ Cirkovce, mentorica: Jerneja Kuraj

MANCA STREL, OŠ Idrija, mentorica: Urša Erjavec

LUCIJA DIRNBEK, OŠ Prule, mentorica: Bojana Mlinar Podobnik

JOŠT VESEL, OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: mag. Jasmina Pogačnik

IZABELA SUŠNIK, OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: mag. Jasmina Pogačnik

MAŠA KUHAR, OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: mag. Jasmina Pogačnik

ELA JENKO, OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: mag. Jasmina Pogačnik

DANAJA KOTNIK, OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: mag. Jasmina Pogačnik

DAJRA HODŽIĆ, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, mentorica: Blanka Gombač

MAJA BIZJAK, OŠ Danile Kumar Ljubljana, mentorica: Brigita Praznik Lokar

LUCIJA CAJNKO (Začetki koncev), OŠ Destrnik, mentorica: Nina Čeh

URŠA NIKA MIKLAVČIČ (Gozdni haiku), OŠ Dragomelj, mentorica: Tea Letonja

 

Za sodelovanje se zahvaljujemo vsem mentorjem in mentoricam ter osnovnošolkam in osnovnošolcem, ki so letos sodelovali na natečaju ELA! Zelo lepo vabljeni k sodelovanju tudi prihodnje leto, mi se že veselimo vaših pesmi.

Festival Pranger tudi leta 2022 v sodelovanju s Knjižnico Rogaška Slatina razpisuje

natečaj ELA za najboljšo pesem

19. Festival Pranger petnajstič zapovrstjo pripravlja del festivalskega dogajanja, namenjen mladim literarnim ustvarjalcem, poimenovan ELA, po pisateljici Eli Peroci.

Tema letošnjega natečaja je POBEG.

Sodeluje je lahko vsak učenec ali učenka od 1. do 9. razreda osnovne šole. Pesem je lahko napisana v svobodni pesniški obliki ali v eni od znanih oblik (npr. sonet, balada, haiku …).

Izbrane pesmi naj učenci ali učiteljice mentorice oz. učitelji mentorji pošljejo na naslov: ela@pranger.si do vključno ponedeljka, 4. aprila 2022, s pripisom MALI PRANGER – ELA.

V elektronski pošti naj bodo tudi podatki o avtorju oz. avtorici: ime in priimek avtorja in mentorja, šola, razred, e-naslov, naslov šole in domači naslov.

Rezultate natečaja bomo objavili na spletni strani www.pranger.si najkasneje do 6. maja 2022. Ob tem si pridržujemo pravico, da nagrajena dela tudi javno objavimo na navedeni spletni strani in v za to posebej izdani brošuri.

O slavnostnem zaključku vas obvestimo naknadno.

DODATNE INFORMACIJE: koordinatorka natečaja, mag. Nataša Koražija, ela@pranger.si

Razpis natečaja ELA 2022

Pesniški turnir 2022

 

Vitezinja poezije 2022 je pesnica

Miljana Cunta
 

Maribor, 18. 06. 2022, ob 21.30
Literarna ustanova Pranger je pod letnim avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor izpeljala finalni dogodek natečaja za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku, 22. Pesniški turnir, ki je bil 11. januarja letos prvič razpisan v okviru Prangerja. Izmed 126 prispelih pesmi je drevi po treh odločitvah žirije, številnih dopisnih sejah in klavzuri zmagala vrhunska slovenska pesnica Miljana Cunta s pesmijo Ura, ter tako pridobila naziv Vitezinja poezije 2022. Vitezinja 2022 je prejela tudi redek preostali izvod zajetne antologije svetovne poezije, Orfejev spev, kovano vrtnico, izdelek umetnostnega kovača Miha Krištofa, ter finančni del nagrade, 1.000 evrov.

Občinstvo je z glasovalnimi lističi izbralo nagrajenko najbolj priljubljeno pesem, in sicer pesem Na grobu v Auversu avtorice Marjane Cmager.

Strokovna žirija Pesniškega turnirja 2022 v sestavi dr. Irena Novak Popov, dr. Marcello Potocco in Veronika Šoster, je v utemeljitvi izbora Vitezinje 2022 poudarila izjemno tankočutnost poetičnih sredstev.
Utemeljitev izbora Vitezinje 2022
Prangerjevo novo nagrado VIZIR za video poezijo pa je po odločitvi selektorice, videografinje in režiserke Ivane Vogrinc Vidali izmed 24 video pesmi polfinalistk in polfinalistov prejel Tibor Hrs Pandur za video pesmi Letet znam. Drugo in tretje mesto sta pripadli Miljani Cunta za video pesmi Ura ter Niki Gradišek za video pesmi Žafrani na robovih Tivolija.

Selektoričina utemeljitev nagrade VIZIR je bila prezentirana po videu, saj živi v Pragi in se prireditve ni mogla udeležiti.
Utemeljitev nagrade VIZIR
Finale sta povezovala Zora A. Jurič, avtorica Pesniškega turnirja, in Nino Flisar, njegova dolgoletna gonilna sila. Glasbena gosta pa sta bila Ariel Vei Atanasovski & Veronika Brunec.
FOTO gradivo s finalne prireditev / foto: Miro Zalokar
Finale turnirja za naziv Vitezinja / Vitez poezije ter podelitev nove nagrade VIZIR za video poezije bo 18. junija 2022 ob 19. uri pod letnim avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor.
Za viteško poetični in vizirski naziv se bodo potegovali/potegovale:
Aljoša Rebrača
Ana Kumperger
Ana Porenta
Damjan Japelj
Helena Zemljič
Marija Kisilak
Marjana Cmager
Marko Skok – Mezopotamsky
Miljana Cunta
Nina Stopar
Tibor Hrs Pandur
Tom Veber
Finale bosta povezovala Zora A. Jurič, pobudnica turnirja, in Nino Flisar, dolgoletna gonilna sila Pesniškega turnirja. Strokovna žirija Pesniškega turnirja 2022 je dr. Irena Novak Popov (predsednica), dr. Marcello Potocco in Veronika Šoster (mdr. večkratna finalistka turnirja). Selektorica za nagrado Vizir je videografinja in filmska režiserka Ivana Vogrinc Vidali.

Vabljeni k ogledu video posnetkov pesmi na YouTube kanalu Prangerja.

28. 03. 2022: Na 22. Pesniškem turnirju je strokovna žirija za izbor pesmi na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem v tekočem letu, v sestavi dr. Irena Novak Popov, dr. Marcello Potocco in Veronika Šoster, med 126 prispelimi pesmimi izbrala 24 po njihovem mnenju najboljših pesmi, ki so bile podpisane s šiframi. Avtorica projekta Zora A. Jurič in koordinator turnirja Nino Flisar sta ob kratki pomoči botre turnirja, Mance Košir, in vodje Prangerja, ki je Pesniški turnir 2022 vzel pod okrilje, Urške P. Černe, javno odprla kuverte s šiframi in razglasila 24 pesnic in pesnikov, ki se bodo s svojo pesmijo letos potegovali za naziv vitez/vitezinja na Pesniškem turnirju.

Bravo, izbrane pesnice in pesniki (po abecednem vrstnem redu)!!:

1. Uroš Beočanin
2. Dušan Brešar
3. Marjana Cmager
4. Miljana Cunta
5. Mladen Gasparini
6. Nika Gradišek
7. Dunja Polonca Guček
8. Damjan Japelj
9. Tonja Jelen
10. Marija Kisilak
11. Nina Klemenčič
12. Ana Kumperger
13. Nastja Podgoršek Ferčec
14. Tibor Hrs Pandur
15. Ana Porenta
16. Veronika Razpotnik
17. Aljoša Rebrača
18. Marko Skok – Mezopotamsky
19. Nina Stopar
20. Vesna Šare
21. Denis Škofič
22. Vesna Vajović
23. Tom Veber
24. Helena Zemljič

 

Iskrene čestitke vsem izbranim!

Izbrani pesniki in pesnice se bodo najprej pomerili na dveh polfinalnih pesniških turnirjih, ki bosta 21. aprila v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici in 12. maja v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Na vsakem polfinalnem turnirju se bo z interpretacijo svojih pesmi pomerilo po dvanajst pesnikov in pesnic, štiri finaliste na vsakem bo izbrala strokovna komisija, dva pa občinstvo z glasovanjem. Veliki finale Pesniškega turnirja 2022 z dvanajstimi finalisti bo v soboto, 18. junija 2022, v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Strokovna komisija bo izbrala viteza/vitezinjo poezije, ki bo prejel(a) ročno kovano vrtnico, antologija svetovne poezije Orfejev spev in denarno nagrado v znesku 1000 evrov. Finalne pesmi bodo objavljene v zborniku, svojega zmagovalca pa bo izglasovalo tudi občinstvo. Podeljena pa bo tudi nagrada Vizir za najboljši video izbranih 24 pesmi.

Vsem pesnikom in pesnicam, ki niso bili izbrani, se zahvaljujemo za sodelovanje na natečaju in za zaupanje, da ste poslali svoje pesmi!

Žirija je imela kot vselej težko delo, po večkratnem točkovanju in nekajkratnem prebiranju pesmi, delnih izborov, ožjih izborov, po medsebojnih debatah so izbrali pesmi, in vedno nam je žal, da jih ne moremo izbrati še več. Morda pa bo vaša v izboru prihodnje leto!
***
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

22. NAGRADNI NATEČAJ PESNIŠKEGA TURNIRJA za naziv VITEZ / VITEZINJA POEZIJE

Pesniški turnir je anonimni natečaj za najboljšo še neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku; v letu 2022 bo potekal že 22. leto zapored, tokrat prvič pod okriljem KUD-a Pranger. Pesniški turnir je iz ljubezni do branja poezije ter trubadurske zgodovine v letu 2000 zasnovala prof. slovenščine in angleščine, gospa Zora A. Jurič.

KUD Pranger v letu 2022 razpisuje 22. Pesniški turnir, natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku. Na njem lahko z eno samo pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo avtorice in avtorji, stari vsaj 16 let. Vsi tisti, ki bodo poslali več pesmi ali predolgo pesem, bodo izločeni. Strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, dr. Marcello Potocco in Veronika Šoster bo izmed sodelujočih pesmi izbrala štiriindvajset najboljših. Izbrani avtorji in avtorice se zavežejo k udeležbi na polfinalnih turnirjih (v živo v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici in Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ali virtualnih, če izvedba v živo ne bo mogoča) v aprilu in maju (termini bodo sporočeni naknadno), in sicer tako, da se bo polovica od izbrane štiriindvajseterice pomerila na enem, druga polovica pa na drugem. Na obeh polfinalnih srečanjih bo strokovna žirija izmed dvanajstih pesmi izbrala štiri, dve pa občinstvo z glasovanjem. To pomeni, da bosta tisti dve pesmi, ki bosta prejeli največ glasov občinstva, ob štirih izbranih s strani komisije, napredovali v finale. Dvanajst izbranih pesnikov se bo v času Slovenskih dnevov knjige 2022 v Mariboru (predvidoma 18. junija) s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami interpretirali, če bo mogoče, pomerili v živo pred občinstvom, če ne, pa na virtualnem finalnem turnirju. Strokovna žirija bo izbrala VITEZA/VITEZINJO PESNIŠKEGA TURNIRJA 2022, ki bo prejel(a) ročno kovano vrtnico, knjigo Orfejev spev in denarno nagrado v višini 1.000 evrov bruto. Svojega zmagovalca bo z glasovanjem izbralo tudi občinstvo. 24 izbranih pesnic in pesnikov pa se bo z videoposnetki svojih pesmi v lastni interpretaciji potegovalo še za novo nagrado VIZIR, ki jo je zasnoval Pranger. Vizir. Edina slovenska video-pesniška nagrada, ki bo omogočala trajno spletno dostopnost izbranih pesmi Pesniškega turnirja, s tem pa bo opravljala pomembno dokumentarno vlogo ter vlogo spodbujanja tovrstne interdisciplinarne ustvarjalnosti povezovanja avdiovizualnega medija in literature.

Avtorice in avtorji naj svojo pesem pošljejo na naslov Kulturno-umetniško društvo Pranger, p. e. Partizanska 5, 2000 Maribor, s pripisom »PESNIŠKI TURNIR 2022«, najkasneje do 28. februarja 2022. Pesmi naj bodo podpisane le s šifro, v posebni kuverti, prav tako označeni z isto šifro, pa naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonska številka. Zaradi anonimnosti natečaja ne sprejemamo pesmi, poslanih po e-pošti. Strokovna komisija bo 28. marca 2022 objavila imena štiriindvajsetih izbranih avtoric in avtorjev na novi FB strani Pesniškega turnirja, na Prangerjevi spletni strani in v sporočilu za javnost. Vabljeni in vso srečo! Dodatna pojasnila dobite na: turnir@pranger.si ali 031 335 873.

Kritiki in pesniki 2022

Denis Škofič

Kristina Hočevar: Rujenje (CSK, Ljubljana)

Janez Ramoveš: Skupinska slika (Cankarjeva založba, Ljubljana), izbral Denis Škofič

Kristina Kočan: Selišča (Litera, Maribor), izbral Denis Škofič

 

dr. Alen Albin Širca

Neža Zajc: Brez slovesa (Slovenska matica, Ljubljana)

Meta Kušar: Zmaj (Litera, Maribor)

Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike (Beletrina, Ljubljana)

 

Silvija Žnidar

Nina Dragičević: To telo, pokončno (ŠKUC, Ljubljana)

Natalija Milovanović: Samoumevno (CSK, Ljubljana)

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija (LUD Literatura, Ljubljana)

 

Avdiovizualni posnetki razprav

Četrtek, 7. julij 2022

Petek, 8. julij 2022

Sobota, 9. julij 2022

 

Teme in konceptualci 2022

Petek, 25. november 2022, Atrij ZRC SAZU, ob 18.00
Konceptualna razprava Poezija & jeza

Foto Petra Cvelbar / Pranger

Vodi: Anja Radaljac

Gostje: Barbara Korun in Matjaž Zorec

Razprava Poezija & jeza se bo med drugim vpraševala o naslednjih ozirih:

  • »Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila« (Anton Sovre) – ali v prevodu Jelene Isak Kres, kjer jeza enako kot pri Homerju sploh stoji v začetku najstarejše najdene evropske pesnitve – »Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila«. Debato bodo zanimali načini in primeri pesniškega formuliranja jeze.
  • Je najbolje formulirati karseda direktno, povedno? S kakšnimi metaforami, jezikovno-skladenjsko strukturno na izjavljalni ravni neopazno, a umetniško inovativno in učinkovito je lahko jeza poetična? Pri katerih avtorjih/pesmih smo to opazili – v miru, v vojni, v “demokraciji”, v “avtoritarnih režimih”, vseh -izmih, queer in feminist rage.
  • Samocenzuriranje jeze za preživetje, prikrivanje pri disidentih? Zanimala nas bo jeza kot odziv telesa in duha, da nekaj “ni fer” – in tudi etimologija, zakaj je tako blizu z jezom. Ali jazom. Eden prvotnih pomenov besede je zajemal pomene »nerazpoložen, osoren, bolan«.
  • Kakšna je razlika med jezo in besom? Leksem »srd« je jezo povezal s srcem, vzeti si k srcu, togota pomeni biti tog/ trd od jeze, Razjarjenost – »jar« – v stari cerkveni slovanščini pomeni trpek, rezek, staroindijsko pa yātár- ‛maščevalec.
  • Jeza kot opora najmlajšim otrokom pri postajanju, opozarjanju staršem in skrbnikom, naj jih slišijo, ker gre zares. Toda zakaj je jeza stigmatizirana, in ali je stigmatizirana tudi v poeziji? So nevšečni sami načini izražanja ali čustvo samo?
  • Jeza v poeziji kot kulturna specifika. Ali, ko govorimo o jezi, nujno govorimo tudi o nasilju? Komu pripada jeza? Komu se odreka pravica do nje?
  • Slišali bomo, da ima jeza v poeziji svoje mesto – gostje bodo navedli nekaj konkretnih primerov iz svetovne (afro-ameriške avtorice npr. Pat Parker, June Jordan) in domače poezije (npr. Dragičević, Velikonja, Osojnik, pa tudi npr. Kosovel, Prah in drugi) in povedali, zakaj so jim všeč.
  • Barbara Korun bo govorila o jezi tudi s gestaltistične psihoterapevtske perspektive (mehanizem jeze).
  • Zanimal nas bo diskurz v slovenski pesniški sceni in zakaj so vse_i tako jezne_i.

Avdio posnetek razprave:

Mlada kritika 2021

Brezplačni mentorski program za mlade kritike bo oktobra 2021 v Ljubljani vodila Stritarjeva nagrajenka 2017, Maja Šučur.

Bodoče kritike in kritičarke, ki bi se radi preizkusili v tehtanju letošnje Prangerjeve bere, vabimo, da se z izborom knjige s spodnjega Prangerjevega seznama, ki jo bodo nato pod mentorskim vodstvom recenzirali, in s krajšim motivacijskim pripisom prijavijo na elektronski naslov mlada.kritika@pranger.si. Na delavnico bomo sprejeli največ šest udeležencev.

Rok prijav: 4. oktober 2021

Seznam izbranih zbirk za Pranger 2021

– Krištof Dovjak: Saladinovo ihtenje (Hiša poezije)

– Dejan Koban: najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven (Ignor, IA)

– Manca Košir: Srčnice / Herzblätter (Mohorjeva Celovec)

– Marko Matičetov: Sonce na balinišču (Medium)

– Nina Medved: Drseči svet (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti)

– Anja Novak – Anjuta: Rane rane (Sanje)

– Muanis Sinanović: Krhke karavane (LUD Literatura)

– Ivo Stropnik: Od anusa do želve (Ustanova Velenjska knjižna fundacija)

– Maja Vidmar: Pojavi (LUD Literatura)

O Mladi kritki

Festival Pranger že deseto leto zapored prireja program Mlada kritika. Namenjen je lucidnim kritičarkam in kritikom poezije z manj izkušnjami, ki še nimajo objavljenega velikega številka kritik v osrednjih literarnih revijah, dnevnem časopisju ali na radijskih valovih. Pri tem se izraz »mlad« ne nanaša na leta ali status kritika, temveč na obseg njegovih ali njenih izkušenj. S tem želimo podpreti in spodbuditi razvoj novih kritikov in obogatiti polje kritike v Sloveniji.

 

Izdelek leta 2021:

Rane rane, Urška Bračko o zbirki Rane rane Anje Novak – Anjute

 

Izdelki iz preteklih let:

Iz-go-re-va-nje ali Človek na luni, Mirjam Gostinčar o zbirki Človek na luni Blaža Iršiča

Brezčasje brez meja, Tjaša Abazović o zbirki Dostop na odprto morje Nine Kremžar

Nič in neskončnost vsega, Ana Medvešček o zbirki Pogovori z nikomer Braneta Senegačnika

Blodnjak hiš ali Kako gledati v temi izgona, Helena Zemljič o zbirki Izgnana Klarise Jovanović

Brodolomka patriarhata, Miha Marek o zbirki Izgnana Klarise Jovanović

Dihaj, Tomaž Rode o zbirki Dihaj Toneta Škrjanca

Program 2022

19. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije

6. julij – 9. julij 2022, Rogaška Slatina, Ljubljana
15. november 2022, Ljubljana in 9. december 2022, Ljubljana
Program Festivala Pranger 2022 prinaša refleksijo devetih pesniških zbirk iz 2021, podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika ali kritičarko ter program za otroke ELA – Mali Pranger. Usmeritev festivala je dostojanstvo umetnosti in recepcije umetnosti. Povedati mnenje dobronamerno v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna. Pranger izbere tri kritičarke in kritike, oni pa vsak svoje tri izbranke in izbrance, avtorice in avtorje novih pesniških zbirk. Vse kritiške razprave bo vodila Stritarjeva nagrajenka 2017, Maja Šučur.

9. december 2022, Atrij ZRC SAZU, ob 18.00

Razprava Pranger Lyrikbook – prevajanje slovenske poezije v angleščino

Vodi: Nada Grošelj

Gosta: Jernej Županič in Rawley Grau
K prevajalskemu delu Prangerja tradicionalno sodi okrogla miza, na kateri se vsako leto pogovarjamo o izzivih prevajanja slovenske poezije v izbrani jezik, pa tudi o stanju in statusu poezije v državi ali državah, kjer se ta jezik govori, o stanju in statusu prevodne književnosti, o promociji slovenskih avtorjev in podobno.

Pred Frankfurtom 2023 ima ta tema še večji naboj, saj po zadnjih napovedih poeziji ne bo odmerjen tako širok prostor, sploh ne za sveže in mlade produkcije brez v tujini že objavljenih knjig.
Z Rawleyem Grauom se bomo pogovarjali o pasteh prevajanja slovenskih besedil v angleščino, a tudi o vprašanju, ki postaja vse bolj žgoče: na kakšne načine lahko slovenski pesnik pride do izdaje svojih pesmi v anglofonem svetu, ki prevode iz drugih jezikov marginalizira? In ko izdajo že ima, kako jo promovirati, da ne bo v poplavi knjig poniknila?
Rawley pomaga pri promociji Slovencev več kot 30 let, vse odkar je prvi prevedel Aleša Debeljaka na vrhuncu slave. Kaj se je v tem času spremenilo, če prideš v ZDA z idejo, da bi tiskal Slovenko, Slovenca? Kakšen je pravi način, sploh prezentirati tak predlog?
 
Z Jernejem Županičem bomo spregovorili o izzivu, ki ga pomeni pesniku prevajanje lastne poezije in o problemih, pred katere postavljajo prevajalca nekatere slovenske strukture. Pri tem se ne bomo omejili le na Jernejeve pesmi, ampak se bomo dotaknili tudi širših tem, na primer (ne)izražanja spola v angleščini in angleženja dialektov.
 
Jernej Županič je lektor, pisatelj, pesnik in prevajalec; za prevode je leta 2017 prejel nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca, za roman Mamuti pa kritiško sito leta 2019. Letos je bil v deveterici pesnikov, katerih zbirke so bile izbrane za obravnavo na Prangerju. Iz izbrane knjige, Orodje za razgradnjo imperija, ki je bila v ožjem izboru za Jenkovo nagrado 2022, je kot diplomirani anglist že sam prevedel nekaj pesmi.
 
Rawley Grau iz Marylanda, ZDA, je magistriral iz slovanskih jezikov in književnosti na Univerzi v Torontu, po disertaciji in ured­niškem delu za mesečnik marylandske ­LGBTQ skupnosti in za umetnostno revijo pa je sklenil obrniti še en nov list in se preseliti v Evropo – v Slovenijo. Že leto dni pred selitvijo je navezal stike s slovenskimi LGBTQ aktivisti in aktivistkami. Še posebno pomembno je bilo zanj srečanje z Alešem Debeljakom kmalu po selitvi v letu 2001, saj se je iz tega rodil njegov prvi književni prevod iz slovenščine: Debeljakova knjiga esejev The Hidden Hand­shake. V prevajanju slovenske književnosti je uzrl svoje poslanstvo, zanj pa leta 2021 prejel Lavrinovo diplomo DSKP.
 
Posnetek pogovora:

25. november 2022, Atrij ZRC SAZU, ob 18.00
Konceptualna razprava Poezija & jeza Z gostjo Barbaro Korun in Matjažem Zorcem se bo pogovarjala Anja Radaljac.
Vstopne točke pri tematiki poezija in jeza v moderaciji Anje Radaljac bodo naslednje:»Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila« (Anton Sovre) – ali v prevodu Jelene Isak Kres, kjer jeza enako kot pri Homerju sploh stoji v začetku najstarejše najdene evropske pesnitve – »Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila«.Debato bodo zanimali načini in primeri pesniškega formuliranja jeze. Je najbolje formulirati karseda direktno, povedno? S kakšnimi metaforami, jezikovno-skladenjsko strukturno na izjavljalni ravni neopazno, a umetniško inovativno in učinkovito je lahko jeza poetična? Pri katerih avtorjih/pesmih smo to opazili – v miru, v vojni, v “demokraciji”, v “avtoritarnih režimih”, vseh -izmih, queer in feminist rage. Samocenzuriranje jeze za preživetje, prikrivanje pri disidentih? Zanimala nas bo jeza kot odziv telesa in duha, da nekaj “ni fer” – in tudi etimologija, zakaj je tako blizu z jezom. Ali jazom. Eden prvotnih pomenov besede je zajemal pomene »nerazpoložen, osoren, bolan«. Kakšna je razlika med jezo in besom? Leksem »srd« je jezo povezal s srcem, vzeti si k srcu, togota pomeni biti tog/ trd od jeze, Razjarjenost – »jar« – v stari cerkveni slovanščini pomeni trpek, rezek, staroindijsko pa yātár- ‛maščevalec. Jeza kot opora najmlajšim otrokom pri postajanju, opozarjanju staršem in skrbnikom, naj jih slišijo, ker gre zares. Toda zakaj je jeza stigmatizirana, in ali je stigmatizirana tudi v poeziji? So nevšečni sami načini izražanja ali čustvo samo? Jeza v poeziji kot kulturna specifika. Ali, ko govorimo o jezi, nujno govorimo tudi o nasilju? Komu pripada jeza? Komu se odreka pravica do nje? Slišali bomo, da ima jeza v poeziji svoje mesto – gostje bodo navedli nekaj konkretnih primerov iz svetovne (afro-ameriške avtorice npr. Pat Parker, June Jordan) in domače poezije (npr. Dragičević, Velikonja, Osojnik, pa tudi npr. Kosovel, Prah in drugi) in povedali, zakaj so jim všeč. Barbara Korun bo govorila o jezi tudi s gestaltistične psihoterapevtske perspektive (mehanizem jeze). Zanimal nas bo diskurz v slovenski pesniški sceni in zakaj so vse_i tako jezne_i.
Posnetek pogovora:

Sreda, 06. julij 2022, Trubarjeva hiša literature, 19.00 Prangerjev pesniški večer  Poezija: Nina Dragičević, Neža Zajc, Kristina Hočevar, Meta Kušar, Kristina Kočan, Jernej Županič. Posebna gosta iz Ukrajine: Jevgenija Čuprina (prevod Andreja Kalc) in rezident DSP na Bledu, Ivan Baidak (prevodi v angleščini). Povezuje: dr. Sara Špelec

Četrtek, 07. julij 2022 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 14.00 (do 17.50) Kritiška razprava

18.40 – Lemberg pri Šmarju, srednjeveški rotovž Pesniško branje pred prangerjem Sledi ogled rotovža. Skupaj z Društvom Gaja in Zavodom za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah Berejo: Meta Kušar, Jernej Županič, Kristina Kočan, Natalija Milovanović, Kristina Hočevar, Neža Zajc Nagovora: Jože Čakš in Gregor Krajnc. Povezuje: dr. Sara Špelec

Petek, 08. julij 2022 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20) Kritiška razprava

Anin dvor, Rogaška Slatina, 20.00 Podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika ali kritičarko ob pesniškem branju 

Navzoče bodo nagovorili župan Rogaške Slatine, mag. Branko Kidrič, član kabineta ministrice za kulturo RS, Peter Baroš, in vodja festivala Urška P. Černe. Stritarjevo nagrado bo podelil Dušan Merc, predsednik DSP. Nastopajo: Natalija Milovanović, Cvetka Lipuš, Kristina Hočevar, Meta Kušar, Kristina Kočan, Jernej Županič. Posebna gostja pred 20. obletnico festivala 2023: pesnica in soustanoviteljica Prangerja, Lucija Stupica.  

Sobota, 09. julij 2022 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20) Kritiška razprava

festival pranger program prevajanje nada grošelj

Tuji jezik v fokusu: angleščina

Prevajalci so najnatančnejši bralci. Pri poeziji nastajajo prepesnitve, nove konceptualizacije sveta. Pranger v zadnjih 2 letih pred Frankfurtom 2023 stavi na multiplikatorne učinke.  

stritarjeva nagrada društvo slovenskih pisateljev martina potisk

Stritarjeva nagrada

Deseto leto zapored gostimo Društvo slovenskih pisateljev, ki bo na naši sklepni prireditvi v petek, 8. julija 2022, v Aninem dvoru v Rogaški Slatini podelilo Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko.

festival pranger program mlada kritika helena zemljič

Kritiški studio

Kritikom-začetnikom (ni nujno, da samo mladim) namenjamo mentorsko delavnico Mlada kritika in delavnico Prevodna kritika, ki bosta potekali jeseni.

 

festival pranger program ELA knjižnica rogaška slatina

ELA – Mali Pranger

Najmlajšim je namenjen program ELA – Mali Pranger, ki v sodelovanju s Knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci obeležuje 100-letnico te mladinske pisateljice. Za naše najmlajše bralke in bralce smo pripravili  natečaj za otroško poezijo: Čestitke nagrajenkam in nagrajencem!  
festival pranger program mkc maribor oblečene knjige slovenski dnevi knjige v Mariboru

Liber*act

S festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru se bomo predvidoma leta 2023 po letošnjem letu premora znova povezali v projektu Oblečene knjige. Prangerjev izbor pa bo letos v projektu Liber*act z Mladinskim centrom Rogaška Slatina v ustvarjalnosti mladih slatinskih oblikovalk deležen barvne interpretacije poezije. Sodelujejo Anna Marie Kovačič, Amadeja Kaučič, Ana Fendre in Nika Strašek.
   
Dobrodošli, vstop na vse dogodke je prost!

Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.