Pranger – festival kritike, prevoda in branja poezije

Sobota, 4. julij 2026, Kovaški šmaren Kropa
Knjižnica pod krošnjami

Prangerjeva poezija pod krošnjami pred Mežnarijo.
V sodelovanju z zavodom Divja misel, Knjižnico pod krošnjami in Gibanjem Natura-kultura.

***

Nedelja, 13. september 2026, Stolp Škrlovec, Kranj

17:00, Pranger pred Prangerjem
Gostja kritičarka Lara Gobec in njeni izbrani pesnici ter pesnik:
Lara Božak, Blaž Iršič, Alja Adam
Povezuje: Hana Bujanović Kokot
V sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj.

Pranger je znan kot festival mnogoterih odvodov: od Malega Prangerja ELA za osnovnošolske otroke prek Prevodnega Prangerja za pretresanje prevodov v slovenščino, Lyrikbooka za slovensko poezijo v raznih tujščinah do programa Mlada kritika, pri katerem se (po izkušnjah) najmlajši kritiki in kritičarke urijo v pisanju pod budnim mentorskim očesom. V letu 2025 smo okvirni program Festivala Pranger v maniri širjenja polja kritike dopolnili še z enim odvodom: Pranger pred Prangerjem.

Predfestivalska razprava v Kranju poteka onkraj osrednjega programa, na katerem kritiška trojica pretresa svoj izbor šestih zbirk, in ga dopolnjuje z zornim kotom tistih, ki se že izražajo o literaturi in bi jih zato povabili še korak naprej, na naš predfestivalski oder. Pranger pred Prangerjem vabi mladega kritika ali mlado kritičarko, naj predstavi svoj izbor treh pesniških zbirk, objavljenih v lanskem letu, o katerih se je treba javno pogovoriti. 

Letos se nam bo pridružila Lara Gobec, njen izbor pa so: Kap lje kap lje, Lara Božak (Založba Pivec), Parada heteroseksualcev, Blaž Iršič (LUD Literatura) in Pes, dvojčici in zeleni tatu, Alja Adam (Center za slovensko književnost). Dogodek bo povezovala Hana Bujanović Kokot.

19:00, Pranger x Vilenica
Predstavitev slovenskih gostov in gostij festivala Vilenica: Tone Škerjanec, slovenski avtor v fokusu Vilenice + gostje: Ana Marwan, Natalija Milovanović in Stefan Feinig
Povezuje: Urška Bračko
V partnerstvu z Društvom slovenskih pisateljev in Festivalom Vilenica. 

***

Torek, 15. september 2026, Center arhitekture Slovenije, Ljubljana, 18.00

Konceptualna razprava Poezija & železo
Gosta: red. prof. dr. Irena Novak Popov in asist. Aleš Gabrijelčič
Povezuje: doc. dr. Ana Svetel
V partnerstvu s Centrom arhitekture Slovenije.

Kaj imata skupnega, kaj nasprotnega nekaj tako oprijemljivega in naravnega, kot je element železo, Fe, in nekaj tako neoprijemljivega, umetniškega in presežnega, kot je poezija? Prangerjeve konceptualne debate so znane po na videz nezdružljivih dvojicah. Poezija & šport, Poezija & smrad …

Letos se sprašujemo, kakšne – če kakšne – strukturne prvine družijo in razdružujejo poezijo in železo. Večpomenskost, pojavnost: železo kot gradbeni material, kot gradnik železnih cest, ki človeka vodijo v daljave in širjave prav kot poezija. Železo kot gradnik krvničk v telesu, nosilec krepkosti, moči, v ožilju in zgodovinsko gledano v gospodarstvu. Poezija kot nosilka krep(k)osti, duhovne, etične neomajnosti. Železna volja vzravnane drže in nasprotje: mehkoba izraza. Pl. Žiga Zois brez železa in svojih fužinarskih obratov, delavcev, ne bi mogel biti pokrovitelj slovenske nacionalne poezije v 19. stoletju. 

Tema poezije in železa, ki jo bomo odprli s konceptualno razpravo, bo prevevala ves letošnji festival. Na pranger bomo postavljali vprašanja vse od krhkosti časov do trdnosti stališč, zadnji festivalski dan pa se bomo posvetili še lokalni zgodovini fužinarstva v Kropi. Kot bodo znali povedati tudi muzejski kovači v historičnem Vigenjcu, sta poezija in železo torej redka resursa, ki ju je treba previdno jemati iz narave in pri tem paziti na okolje.

Sreda, 16. september 2026, knjigarna Pri kamniti mizi, Ljubljana, 18.00

Prangerjev pesniški večer
Berejo: Tina Volarič, Blaž Lukan, Franci Novak, Lukas Debeljak, Marcello Potocco
Povezuje: Natalija Milovanović

23. Pranger kljub vsakoletnim novitetam, kot so povezovanje s festivalom Vilenica, Pranger pred Prangerjem v Kranju in okvirni program Kropa: mesto muzej, nekaterim tradicijam ostaja zvest skozi leta. Ena takšnih je veliko pesniško branje v Ljubljani, na katerem se občinstvu predstavi letošnja pesniška šesterica, ki so jo izbrali dr. Varja Balžalorsky Antić, Majda Travnik Vode in Vid Bešter. Preden se knjigam kritiško posvetimo v Radovljici, jim bomo v Ljubljani pozorno prisluhnili. V knjigarni Pri kamniti mizi berejo Tina Volarič, Blaž Lukan, Franci Novak, Lukas Debeljak in Marcello Potocco. Jernej Grlj bo z nami v mislih in knjigah, ki jih boste vse lahko tudi kupili v najmanjši knjigarni v Šiški. Branje bo povezovala sovodja Festivala Pranger, Natalija Milovanović. Predstavitvi sledi sladko presenečenje in druženje. 

Na dogodku bo na ogled tudi razstava Oblečene knjige, ki je nastala v sodelovanju z Lesarsko šolo Maribor. Lanskoletne zbirke bodo ob tej priložnosti dobile unikatno leseno preobleko izpod rok mariborskih dijakov in dijakinj. Oblečene knjige bodo na ogled na Dnevih knjige v Mariboru, na festivalu Pranger, v šolskih prostorih in v Kulturnem domu Selnica ob Dravi. Letošnja pesniška bera bo svoje lubje dobila naslednjo jesen, dotlej pa naj se misli o njej še krepijo in vejijo …

***

Četrtek, 17. september 2026, Radovljica

13.00, Šivčeva hiša Radovljica: otvoritveni sprejem Visit Radol’ca in uvod v gorenjski del festivala: razstava Oblečene knjige, glasbeni nastop Boštjan Soklič, Tantadruj
V sodelovanju z Muzeji radovljiške občine, Knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica in Lesarsko šolo Maribor. 

15.00–18.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, 1. kritiška razprava

• Franci Novak: Zgodbe o tebi (Hiša poezije, Ljubljana), izbrala Majda Travnik Vode
• Tina Volarič: Nekje notri je uho (Založba Goga, Novo mesto), izbral Vid Bešter
• Moderira: kritičarka Diana Pungeršič

19:00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, zgornja terasa, spoznavni večer

Petek, 18. september 2026, Radovljica

9.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, predavanje Vsi Prešerni
Vodi: Jure Sinobad

Drugi dan v Radovljici začenjamo s predavanjem o dediščini Prešernov v Radovljici. Zgodovinar mag. Jure Sinobad nam bo predstavil sledi, ki so jih pustili različni pripadniki starega gorenjskega kmečkega rodu Prešernov v deželi pod Stolom od 15. do 20. stoletja, ki so se kaj kmalu vzpeli po družbeni lestvici, vključno z Janezom Krstnikom Prešernom, palatinskim grofom. V pisnih virih je bil prvi v listinah izpričani Prešeren namreč omenjen leta 1441, bil pa je Radovljičan. Razstava in knjiga sta po četrt stoletja raziskovanja nastali v sodelovanju Staneta Adama in Jureta Sinobada ob 225 obletnici rojstva našega največjega pesnika.

10.00–13.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta: 2. kritiška razprava

• Blaž Lukan: »Fànce, Fànce!« Njene pesmi in pesmi zanjo (Hiša poezije, Ljubljana), izbral Vid Bešter
• Lukas Debeljak: Drevo, ki ga pišemo nihče (LUD Šerpa), izbrala Varja Balžalorsky Antić
• Moderira: kritičarka Diana Pungeršič

16.00–17.00, Arhitekturno-literarno vodenje: Radovljica. Prostor prostosti

Vodi: Janko Rožič

Arhitekt, urbanist in esejist Janko Rožič bo na sprehodu po zgodovinskem jedru predstavil posebne poglede in vpoglede v arhitekturo in naravo Radovljice. Skozi najsodobnejša spoznanja prostorske stroke se bo dotaknil najstarejše modrosti umeščanja v prostor, ki so jo stari mojstri in naši predniki ves čas uglaševali z naravo. Oni so uglaševali, ne pa oglaševali, zato sledovi njihovega dela stojijo že stoletja. “Prostor prostosti” je osrednja arhitekturno-filozofska misel Janka Rožiča. Pravi prostor ni omejen z zidovi ali ograjami, temveč že v imenu nosi prostor, iz katere se razvije preprostost bivanja. Rožič je to filozofijo udejanjil v več prelomnih projektih v slovenskem prostoru, najbolj znan je koncept Hostel Celica (Ljubljana). V sodelovanju z umetniki je nekdanji strogi avstro-ogrski vojaški zapor preoblikoval v odprt kulturni center in barvito zatočišče. Njegov ključni izziv je bil, kako iz zaprtega zapora ustvariti odprt “prostor prostosti”. Njegove misli poudarjajo, da je prostor treba razumeti kot presečišče več lepih umetnosti – arhitekture, kiparstva in slikarstva – ter kot prostor, ki spodbuja dialog, svobodo in ustvarjalnost, namesto da ljudi omejuje s parcialnimi interesi. 

18.00, Baročna dvorana v graščini: Poezija & ples & druženje pri prangerju
Poezija Prangerjevih pesnikov in pesnic v sodelovanju s Kajo Lin J. Avguštin, ki bo ustvarila plesne vinjete. Govorica gibanja, diha, zadržkov in prehodov v dialogu s poezijo
Povezuje: Katja Bevk

Pranger je združil moči s plesalko in koreografinjo Kajo Lin Jagodič Avguštin, katere izraz zaznamujejo močna telesna prezenca, poetičnost in subtilno raziskovanje notranjih stanj. Njen ples ne pripoveduje zgodb linearno, temveč odpira prostore občutij, napetosti in tišin, ki lahko vzniknejo tudi med verzi. Njena prisotnost ne bo zgolj spremljava poeziji, ampak nekakšen vzporedni tok — telo, ki posluša, odzvanja in včasih nadaljuje tisto, kar pesem šele nakaže. V dialogu z besedo bo nastajala drugačna govorica: govorica gibanja, diha, zadržkov in prehodov.

Sobota, 19. september 2026, Radovljica

9.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, vodenje in 120. obletnica knjižnice
Vodi: Katja Bevk

10.00–13.00, Knjižnica Antona Tomaža Linharta: 3. kritiška razprava

• Marcello Potocco: Dnevnik zelene premičnice (Hiša poezije, Ljubljana), izbrala Varja Balžalorsky Antić
• Jernej Grlj: Tišina (Celjska Mohorjeva družba, Celje), izbrala Majda Travnik Vode
• Moderira: kritičarka Diana Pungeršič

15.00–16.00, Pranger za potohodce: vodenje po Lambergovi poti
Startna točka: Muzej talcev, od Krpina čez Jamo Zijavko do Kamna 

17.00, Grad Kamen: Pranger x Lamberg – ambientalno branje

Berejo: Franci Novak, Lukas Debeljak, Marcello Potocco
Glasba: Gašper Primožič & Tomaž Štular
Nagovora: Božena Kolman Finžgar in Peter Kolman
Povezuje in pripoveduje: Katja Bevk
Interaktivna zakuska, Mateja Reš: rož’ce in železo

Kdor bo po sobotnem kosilu razpoložen za pohod, ga v družbi lokalnega vodnika vabimo na Pranger za potohodce! Po Lambergovi poti od Kropina čez jamo Zijalko boste spoznali bogato zgodovino gradu, na katerem je v dolgih stoletjih prebivalo več plemiških družin. Med njimi najbolj poznana je rodbina Lambergov, tukajšnji vitez Gašper II. Lamberg je bil eden najbolj znanih turnirskih bojevnikov svojega časa. Na fascinantnih ruševinah gradu Kamen rodbine Lamberg si bomo po vseh treh debatah in pohodu privoščili še sproščeno branje v naravi. Vpeljal ga bo nagovor častne gostje, dolgoletne zagovornice kulture v Radovljici, Božene Kolman Finžgar, slišali bomo pravljico o zmaju in škratu Kovačku, glasbeno pa nas bosta spremljala operni solist Tomaž Štular in harmonikar Gašper Primožič.

Branju bo sledila interaktivna zakuska rož’ce in železo izpod prstov lastnice ekološke kmetije in vrtnarije Reš, ki s svojimi dobrotami sodeluje s številnimi restavracijami, vključno z michelinskimi. Za Pranger bo izbrala in pripravila jedi, polne železa, ob kuhanju bomo lahko izvedeli, v katerih rastlinah se ga skriva več, kot smo vedeli, vse skupaj pa nas bo okrepilo in pospremilo v večer.

V sodelovanju s Turističnim društvom Begunje.

***

Nedelja, 20. september 2026, Radovljica

09.30–11.15, Kropa – mesto muzej: vodenje in ogled, železarstvo & poklon spregledani pesnici Kristini Šuler pred njeno rojstno hišo

11.30, Velika dvorana Kulturnega doma Kropa, Jezikokovna kovačija: o kroparskem govoru v teoriji in praksi
Vodijo: Petra Kavčič (MRO), Anže Habjan (KD Kropa), dr. Alenka Jensterle Doležal (Karlova univerza v Pragi), dr. Jožica Škofic (ZRC SAZU)
V sodelovanju z Občino Radovljica, Muzeji radovljiške občine, Kulturnim društvom Kropa

13.30, Gostilna pri Jarmu: poslovilno kosilo in privez duš do naslednjega leta

Letošnja tema je fužinarsko navdihnjena poezija in železo. Od konceptualne razprave v Ljubljani, pravljice o škratu Kovačku v Begunjah, pa kovanih daril do srca kovaštva v radovljiški občini: zadnji festivalski dan se bomo odpravili v Kropo. Ogledali si bomo Muzej kovaštva ter historični Vigenjc, v katerem se bo vsak lahko preizkusil v kovanju. Sprehodili se bomo tudi do hiše Fovšaritnice, si ogledali tradicionalno fužinarsko hišo, ob sprehodu po Kropi pa ne moremo mimo še ene pomembne rojstne hiše. 

Na pranger bomo postavljali vprašanja vse od krhkosti časov do trdnosti stališč, prvič v festivalski zgodovini pa se bomo poklonili še eni pesnici, ki ni med izbrano šesterico niti trojico mladega Prangerja pred Prangerjem. Pesnica Kristina Schuller iz Krope, ki se je po spremembi sistema poslovenila v Šuler, z mamo iz najbogatejše kroparske fužinarske hiše, je ena od mnogih spregledanih pesnic slovenske literarne zgodovine. Umrla je v Ljubljani v revščini, pred tem razseljena na bolj duhovno odprto Štajersko, kjer je 24 let poučevala v šoli Stara Gora pri Sv. Juriju ob Ščavnici, rodnem kraju Edvarda Kocbeka. Njeno delo šele zadnje čase doživlja ustrezne komentirane natise, sama pa izida svoje zbirke ni dočakala.

Prangerjeva zasnutja bodo tokrat uvita tudi v dialektološke asociacije. »Jezikokovna kovačija« z dr. Jožico Škofic ter čoftarskim gledališčem Anžeta Habjana in Kulturnega društva Kropa bo z razlago in prikazom kroparskega govora s pogrkovanjem na zadnji festivalski dan sklenila druženje železa in poezije pod plavžem iz poznega srednjega veka (Slovenska peč).

Izbrani jezik: slovaščina

Oktober

Program Mlada kritika: kritiška delavnica s Silvijo Žnidar. Prijave za delavnico Mlade kritike pod mentorstvom Silvije Žnidar, ki bo potekala oktobra in novembra, sprejemamo do 5. 9. 2026 na naslov kreativa@pranger.si. Na delavnici boste kritiško obravnavali eno od zbirk iz osrednjega Prangerjevega kritiškega izbora 6 knjig (Lukas Debeljak, Jernej Grlj, Blaž Lukan, Franci Novak, Marcello Potocco, Tina Volarič). Za prijavo nam pošljite mail s kratkim življenjepisom.