8. Prevodni Pranger – jesen 2026
Slovaščina
15. oktober, 18.00 – Lutkovno gledališče Maribor, Mala dvorana
Prevajalka na kvadrat. Večer dr. Stanke Repar z Martino Magdič
O prevajanju slovenske poezije v slovaški jezik. O jezikovnih in drugih bližinah.
gostja: dr. Stanka Repar
moderatorka: Martina Magdič
Stanka Repar je slovaško-slovenska pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, literarna znanstvenica, urednica in založnica. Svojih premnogih vlog se loteva strastno, a dosledno, z iskrivim intelektom in ščepcem humorja ter s prefinjenim občutkom za umetnost in globoko naklonjenostjo do njenih ustvarjalcev. Je lucidna opazovalka sveta in družbenih odnosov, ustvarjalka in podpornica žive kulture ter kritična premišljevalka sistemskega vpliva kulturnih politik na umetniško produkcijo, življenje ustvarjalcev in kulturno sceno nasploh. Pri tem se ne omejuje le na dobro poznavanje stanja v svojih dveh domovinah, Slovaški in Sloveniji, premišljevanje razširi tako onkraj geografskih kot časovnih meja.
Martina Magdič (1979) se je po zaključenem študiju zgodovine in filozofije na slovaški Filozofski fakulteti Univerze Konštantina filozofa v Nitri leta 2003 priselila v Slovenijo. Slovensko kulturo in jezik je spoznavala med delom v založbi Apokalipsa in na Radiu Študent. Po selitvi v Maribor je svoj kamenček v kulturni mozaik mesta prispevala kot vodja kulturnega programa Salona uporabnih umetnosti in kluba Wetrinsky. Med leti 2018-2021 je koordinirala pripravo kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 najprej v Lendavi, nato na Ptuju. Več let je kot izvršna producentka sodelovala z nacionalnim festivalom Borštnikovo srečanje. Od leta 2021 je kot koordinatorka in organizatorka kulturnega programa zaposlena v Mariborski knjižnici.
Intelektualna poslastica za široko rabo.
2. december, 17.00 – Lutkovno gledališče Maribor, Mala dvorana
Angleška literarna klasika & UI
Jane Austen in Oscar Wilde, primerjava človeških in strojnih prevodov
gostje: dr. Tjaša Mohar, dr. Simon Zupan, študentk*a Ema Kovač in Vid Lešnik
moderatorka: dr. Nada Grošelj
Slika Doriana Graya in Prevzetnost in pristranost, dve klasiki svetovne književnosti, imamo v slovenščini v prevodih Rape Šuklje in dr. Majde Stanovnik. Raziskovalka dr. Tjaša Mohar z Oddelka za anglistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter dr. Simon Zupan s študentoma Emo Kovač in Vidom Lešnikom z Oddelka za prevodoslovje, so se lotili primerjav prevodov, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, s kanoniziranima starima slovenskima prevodoma.
O podobnostih in razlikah med strojnim prevodom romana Prevzetnost in pristranost in prevodom Majde Stanovnik bosta tako ob dr. Zupanu razmišljala še Vid Lešnik in Ema Kovač.
Oba sta na Oddelku za prevodoslovje FF UM zaključila dodiplomski študij prevajalskih študij: Ema je diplomantka prevajalskih študij – angleščina in diplomirana slovenistka; Vid pa diplomant prevajalskih študij – angleščina in prevajalskih študij – nemščina. V študijskem letu, ki se začenja, bosta oba magistrska študenta: Ema na matičnem oddelku prevajalstvu; Vid pa na digitalnem jezikoslovju na FF UL.
Tretja epizoda Podcasta Prevodni Pranger YZA: Zakaj bi se učili prevajati v dobi UI?
V tej epizodi imata tudi čast pozdraviti čisto prvo gostjo našega podcasta, in sicer Marjeto Drobnič, prepoznavno in nagrajeno prevajalko iz španščine v slovenščino in obratno. Z njo sta se pogovarjala predvsem o poletni šoli Prevajalnica, kjer je že vrsto let mentorica španske delavnice, v tej epizodi torej iz prve roke izveste vse o prijavi na Prevajalnico in njenem poteku, pa tudi nekaj informacij iz zakulisja glede dela mentoric in mentorjev. Dotaknili so se tudi teme umetne inteligence in njenega vpliva na literarno prevajanje.
Da epizodi ne jemljemo napetosti, predlagamo, da njihovim mnenjem o uporabi umetne inteligence za namene literarnega prevajanja prisluhnete kar sami, lahko pa z nami delite tudi svoje; kako vi dojemate širjenje uporabe umetne inteligence na literarnem področju? Menite, da je njen pojav za literarno sceno pozitiven ali škodljiv? Bomo morda že kmalu brali le še tekste, ki jih bo izpljunil ChatGPT in ali si tega res želimo?
Voditelja: Ksenija Šabec in David Pavlas
Montaža: Urška Bračko
Grafična podoba: Leon Zuodar
Prostor: LUDa knjigarna
Objava v reviji Otrok in knjiga
V reviji Otrok in knjiga, edini slovenski strokovni reviji za mladinsko književnost, književno vzgojo in s knjigo povezane medije, ki jo od leta 1977 izdaja Mariborska knjižnica, od leta 2023 obstaja rubrika Udarno s prevodom, ki prinaša transkripcije Prevodnih Prangerjev. V pomladni številki 125 je bil objavljen prvi del transkripta Prevodnega Prangerja Svetovne ljudske pravljice in pripovedke, z Lilijano Klemenčič, Špelo Frlic in Anjo Štefan. Vabljeni k branju revije Otrok in knjiga!
Prevodni Pranger pripravlja KUD Pranger s podporo Mestne občine Maribor in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, s partnerji: Kulturna četrt Minoriti – Lutkovno gledališče Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Festival je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Edini prevodni festival v Sloveniji – Prevodni Pranger je eden ključnih prostorov refleksije, analize in kritike literarnih in humanističnih prevodov pri nas. Z vsakokratnim programom osvetli različne prevajalske izzive, specifike občinstva in jezikovne kombinacije. Prevodni Pranger prinaša odličen nabor prevodnih pogovorov, ki omogočajo strokovno rast prevodoslovcev in prevajalcev ter poglabljajo odnos do prevodov pri knjižnih ustvarjalcih in bralcih v obče.
Vas zanima več o 7. Prevodnem Prangerju 2025?
Vabljeni k ogledu programa in poslušanju posnetkov.
