Red. prof. dr. Martina Ožbot Currie je ena najvidnejših slovenskih in evropskih prevodoslovk s področja literarnega prevajanja.
Odlikuje jo redek, širok in zračen način razmišljanja. Odprtost in obenem preciznost ter izjemna gibkost njene refleksije človeku v pogovoru z njo ves čas kaže še nova okna, nova spoznanja, hkratna in protislovna, ki mimogrede ublažijo kakšno pretogo zaverovanost v svoj prav. Zaznamuje jo tudi redka premišljenosti in previdnost pri izjavljanju. Globine in širine njenih znanj zajemajo jezikoslovje vseh vrst, literarno vedo, anglistiko, italijanistiko, besediloslovje. Bere še francoski in nemški jezik. Odraščala je na Plačah v Vipavski dolini, srednjo šolo opravila na mednarodnem kolidžu v Devinu, študirala pa tudi primerjalno književnost.
Začetki njene bibliografije segajo v leto 1991, ko je na oddelku za anglistiko pri dr. Meti Grosman 23-letna diplomirala iz Chaucerja in ko se naenkrat pojavi prvih 9 vnosov v sistemu Cobiss – od prevodov Dina Buzzatija do prispevkov v literarnih revijah Sodobnost, Nova revija in Primorska srečanja – recimo članka o Italu Calvinu in politični misli pri Danteju, ocene knjige Marka Juvana: Imaginarij Krsta v slovenski literaturi, pa sestavka o Gregorčiču in Zlobcu v italijanščini.
Leta 1997 je magistrirala pri dr. Tjaši Miklič z nalogo Ustreznost sporočila v slovenskem prevodu Zgodovine italijanske književnosti A. Momigliana, ki jo je predelala v knjigo, 1999 pa je doktorirala z delom Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskem prevodu Machiavellijevih “zgodovinskopolitičnih spisov” (obj. 2006).
Njena znanstvena monografija Prevodne zgodbe. Poskusi z zgodovino in teorijo (2012) vsebuje analize primerov prevodnega posredovanja slovenske literature v tuje kulture, še posebej v italijansko, kot tudi poglavja o literarnih prevodih kanoničnih besedil v slovenščino. Knjiga je izšla kot četrti zvezek zbirke Studia translatoria pri Založbi ZRC SAZU, ki se posveča študijam slovenskih literarnih prevodov, in ki jo naša sogovornica tudi ureja.
V številnih znanstvenih člankih s področja prevajanja beletristike ter večjezičnosti, ki jih objavlja po svetu in doma, raziskuje praktične prevajalske odločitve, spoznanja pa strne v misli o literarnih sistemih.
Skupaj z red. prof. dr. Tonetom Smolejem je bila urednica prevajalskih zbornikov pri DSKP, članica upravnega odbora ter urednica revije Hieronymus, ki je nekaj časa izhajala pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev. Martina Ožbot Currie je tudi predsednica Habilitacijske komisije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kot predstojnica Oddelka za romanske jezike in književnosti (do 2017) in vodja sekcije za italijanistiko pa prevzema vodenje zahtevnih mednarodnih projektov, ki jim predseduje. Med drugim je članica doktorskega kolegija na Šoli za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu, kjer je bila več let pogodbena profesorica, ter članica znanstvenega odbora Centra za večjezičnost Univerze v Vidmu. Je tudi občasna predavateljica na več univerzah v tujini.
(povzeto po UPČ, Dialogi 10, 2017)
Martina Ožbot Currie je tudi specialistka za vprašanja prevajalskih procesov med majhnimi (perifernimi) in velikimi (centralnimi) jeziki in literarnimi sistemi, kakšna sta slovenski in angleški.
https://www.academia.edu/41749572/Foreignization_and_Domestication_A_View_from_the_Periphery
https://www.academia.edu/27009605/Between_Cultures_and_Texts_Itineraries_in_Translation_History
http://dskp-drustvo.si/index.php/zborniki/publikacija/martina-ozhbot-prevodne-zgodbe
