18. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije
31. avgust-04. september 2021 Rogaška Slatina, Ljubljana Program Festivala Pranger 2021 prinaša refleksijo devetih pesniških zbirk iz 2020, podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika ali kritičarko, program za otroke ELA – Mali Pranger ter program prevodov slovenske poezije v nemščino (Frankfurt 2023). Letos bo izjemoma v poznopoletnem terminu. Usmeritev festivala je dostojanstvo umetnosti in recepcije umetnosti. Povedati mnenje dobronamerno v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna. Poezijo prevajati po manj uhojenih poteh. Pranger izbere tri kritičarke in kritike, oni pa vsak svoje tri izbranke in izbrance, avtorice in avtorje novih pesniških zbirk. Vse kritiške razprave bo vodila Stritarjeva nagrajenka 2017, Maja Šučur.
- Opredelitev besede sveto. Gre za izkustvo, ki je seveda v prvi vrsti metafizično. Ali sploh lahko definiramo nekaj tako izmuzljivega?
- Pojem sveto zadeva v območje religije, ali vsaj religiologije. Spaja se s pojmom božje, ki ga ne moremo razumeti brez pojma sveto. Toda če območje božjega ne obstaja brez svetega, ali obstaja območje svetega brez božjega?
- Ker govorimo o poeziji in svetem, je nujno tu postaviti še nekaj distinkcijskih elementov. Poezija je per excellentiam umetnost, ki se ukvarja z ubesedovanjem metafizike. Je v svojem sekularnem nastopu v človeški zgodovini zmogla to titansko nalogo? Kje ji je uspelo, kje se je zataknilo?
- Tine Hribar je v svojem proučevanju filozofije religije ob Platonu zapisal: »Filozofski entuziazem, gnan z (…) najvišjo vrsto erotomanstva, seže dalj od pesništva. Filozofija seže više in mora biti zato globlja od poezije. Na vrhu njenega entuziazma je ekplexis, zamaknjenost, ko smo vsi osupli in vsi iz sebe. Ko smo poneseni ali postavljeni v prostor svetega.« Platon je pesnike želel izgnati iz svoje idealne države, vendar se nam odpira vprašanje o tem, kdo je dejansko pristni prinašalec koncepta svetega: filozofija, umetnost (pars pro toto: poezija) ali religija. So te tri izraznosti le veje istega drevesa ali tri različne poti modrosti?
- Kdo so tisti avtorji, ki najbolj bližajo poezijo k območju svetega in s katerimi postopki to počnejo?
- Kako se sedanjost povezuje z začetki dokumentiranega pesništva na Slovenskem – literarnozgodovinsko in kulturnozgodovinsko?
- Je tudi sodobna poezija še vedno opredeljena v iskanju območja svetega?
- Primeri omejevanja govora z argumentom svetega – Salman Rushdie
Sreda, 01. september 2021, Trubarjeva hiša literature, 19.00 Prangerjev pesniški večer Poezija: Maja Vidmar, Krištof Dovjak, Ivo Stropnik, Marko Matičetov, Manca Košir, Nina Medved, Dejan Koban, Muanis Sinanović, Anja Novak – Anjuta.
Četrtek, 02. september 2021 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 14.00 (do 17.50) Kritiška razprava
- Krištof Dovjak: Saladinovo ihtenje (Hiša poezije, Ljubljana), izbral Peter Semolič
- Maja Vidmar: Pojavi (LUD Literatura, Ljubljana), izbral Peter Semolič
- Marko Matičetov: Sonce na balinišču (Medium, Žirovnica), izbrala Diana Pungeršič
Lemberg, Stari rotovž, 18.45 Pesniško branje pred prangerjem Osvežitev: Društvo Gaja
Petek, 03. september 2021 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20) Kritiška razprava
- Ivo Stropnik: Od anusa do želve (Ustanova Velenjska knjižna fundacija, Velenje), izbral Peter Semolič
- Anja Novak – Anjuta: Rane rane (Sanje, Ljubljana), izbrala Veronika Šoster
- Nina Medved: Drseči svet (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ljubljana), izbrala Diana Pungeršič
Podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika ali kritičarko ob pesniškem branju Kulturni center, Rogaška Slatina, 21.00 Navzoče bosta nagovorila župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in vodja festivala Urška P. Černe. Povezuje Tina Petrovčič. Ime nagrajenca ali nagrajenke Stritarjeve nagrade bo na prireditvi razglasil in podpredsednik UO Društva slovenskih pisateljev dr. Zoran Pevec, ki bo mladi kritičarki oz. mlademu kritiku nagrado slovesno izročil. Utemeljitev bo prebrala predsednica žirije Stritarjeve nagrade, Veronika Šoster. Nastopajo: Manca Košir, Muanis Sinanović, Maja Vidmar, Ivo Stropnik, Dejan Koban, Marko Matičetov, Krištof Dovjak, Nina Medved in Anja Novak – Anjuta Brezplačen prevoz iz Ljubljane ob 17.00 izpred Križank. Prijave do 30. 08. na naslov natasa.cebular@drustvo-dsp.si.
Sobota, 04. september 2021 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20) Kritiška razprava
- Muanis Sinanović: Krhke karavane (LUD Literatura, Ljubljana), izbrala Veronika Šoster
- Dejan Koban: najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven (Ignor, IA, Ljubljana), izbrala Veronika Šoster
- Manca Košir: Srčnice / Herzblätter (prevod Ivana Kampuš, Mohorjeva Celovec), izbrala Diana Pungeršič
Razprava: Pranger Lyrikbook – slovenska poezija v nemškem prostoru. Pred Frankfurtom 2023
Atrij ZRC SAZU, 17. november 2021, 12.00 in spletni prenos
Vodi: Nada Grošelj
Gost: Asmus Trautsch in Urška P. Černe
Slovenijo bo med 16. in 19. novembrom 2021 kot Prangerjev gost obiskal nemški urednik, pesnik, filozof in skladatelj, kritični mislec in humanitarni aktivist, aktualni vodja Akademie für Lyrikkritik iz Berlina, DR. ASMUS TRAUTSCH. To bo njegovo drugo gostovanje v Sloveniji, prvič je bil na obisku leta 2015.
V sredo, 17. novembra, ob 12. uri, se bo v Atriju ZRC pogovarjal z Urško P. Černe, vodjo Prangerja, sovodjo programa države gostje na mednarodnem Leipziškem sejmu 2007 ter avtorico uspešnega slogana Slowenien: die dichteste Dichtung pro m2 (slovenska prilagoditev, ki jo je izbrala, se je glasila Gostoljubna gostobesednost, dobesedni prevod pa bi bil Slovenija: najgostejša poezija na m2). Pretresla bosta stanje mednarodnega presajanja poezije v Nemčiji (ter Avstriji in Švici), možnosti uveljavitve slovenske poezije v nemškem prostoru, pregledala primere dobrih praks in skušala orisati realna pričakovanja Frankfurta 2023 – tudi s stališča presajanja humanističnih del. Katera slovenska dela stvarne literature in esejistike naj se prevajajo in tržijo v Nemčiji, katere teme živo zanimajo nemško javnost? Pogovor bo tolmačen, povezovala ga bo dr. Nada Grošelj in je bil na novembrski termin prestavljen kot del 18. Festivala Pranger.
Festival Pranger in Akademie für Lyrikkritik sta edini specializirani ustanovi literarne kritike poezije v Evropi. Prva je nastala leta 2003, slednjo pa je 2018 v berlinski Haus für Poesie v sofinanciranju berlinskega senata ustanovil Hendrik Jackson (gost Prangerja 2013), ki je vodenje po selitvi na moskovsko univerzo leta 2020 predal dr. Asmusu Trautschu.
Štiridnevno gostovanje sodi v projekt Pranger Lyrikbook II, namenjenem mednarodnemu mreženju in uveljavitvi slovenske poezije v prevodih. Med dvema letoma je bil s podporo JAK zasnovan ob boku programu države gostje Frankfurt 2023. Od srede do petka bodo v Mariboru in Novem mestu potekala srečanja mednarodnega mreženja.
Asmus Trautsch se je rodil leta 1976 v Kielu, živi v Berlinu. Študiral je kompozicijo/glasbeno teorijo, nemško književnost in filozofijo ter iz slednje tudi doktoriral. Leta 2003 sta z Bettino Hartz ustanovila založbo LUNARDI, specializirano na zahtevno mlado literaturo. Dolga leta je stalni sodelavec založbe Verlagshaus Berlin. Prejel je več štipendij, med drugim za bivanje v umetniških rezidencah na gradovih Solitude in Wiepersdorf. Prvo samostojno pesniško zbirko z naslovom Treibbojen (Proste plovke) je izdal leta 2010. V istem letu je zanjo prejel nagrado Berlinske literarne delavnice, ki jo je izbrala za enega izmed štirih najpomembnejših pesniških prvencev leta v nemško govorečem prostoru. Od leta 2013 izdaja serijo poetoloških esejev in estetske refleksije, Edition Poeticon. Dr. Asmus Trautsch je leta 2015 kot štipendist Goethe-Instituta Slovenija bival v pisateljski rezidenci v Novem mestu, takrat je nastalo nekaj prevodov izpod peresa Braneta Čopa.
Leta 2021 je pri Verlagshaus Berlin izšla Trautscheva dolgo pričakovana druga zbirka, ki nosi naslov Caird in je antropocenska angažirana bivanjska in okoljska poezija.
Dogodek bo potekal v sodelovanju Festivala Pranger, Knjigarne AZIL in projekta Pranger Lyrikbook.
Mreženjski del v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu bo tkal pomembne niti povezav poezije in humanistike onkraj uradnih državnih priprav na Frankfurt 2023.
Program je zasnovan za promocijo slovenske književnosti in refleksije v tujini.
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Dogodek je del projekta mednarodnega sodelovanja, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Medijski partner je Goethe-Institut Ljubljana.
Spletni strani Akademie für Lyrikkritik pri Haus für Poesie Berlin in Lyrikkritik:
Vabljeni!
Z vstop v Atrij ZRC velja pogoj PCT.
Spletni prenos dogodka bo potekal na Youtube kanalu Festivala Pranger.
Tuji jezik v fokusu: nemščina
Bralci so najnatančnejši bralci. Pri poeziji nastajajo prepesnitve, nove konceptualizacije sveta. Pranger v letih 2020–2022 tematizira odnos nemške ciljne kulture do slovenske poezije ter poglablja že historično krepke, bivanjsko pomembne, transformativne stike med nemško in slovensko kulturo.
Stritarjeva nagrada
Deveto leto zapored gostimo Društvo slovenskih pisateljev, ki bo na naši sklepni prireditvi v petek, 03. septembra 2021, ob 21. uri, v Kulturnem centru Rogaška Slatina podelilo Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko.
Kritiški studio
Kritikom-začetnikom (ni nujno, da samo mladim) namenjamo mentorsko delavnico Mlada kritika in delavnico Prevodna kritika, ki bosta potekali jeseni.
ELA – Mali Pranger
Najmlajšim je namenjen program ELA – Mali Pranger, ki se letos znova odvija ločeno od kritiškega dela festivala in v sodelovanju s Knjižnico Rogaška Slatina. Za naše najmanjše bralke in bralce pripravljamo natečaj za otroško poezijo. Družine z otroki, mentorice ter mentorje bomo 05. junija povabili na svečano spletno podelitev priznanj.
Oblečene knjige
Z MKC Maribor in festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru se bomo znova povezali v projektu Oblečene knjige. Prangerjev izbor bo deležen ustvarjalne preobleke ovitka.
Dobrodošli, vstop na vse dogodke je prost!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
