Foto: Barbara Jurša Potocco
Marcello Potocco, 1974, od nekdaj piše v slovenščini, vendar po spletu vzrokov in posledic zadnja leta živi v Trstu. Doslej je izdal šest pesniških knjig, predzadnjo Odisej(ka) v labirintu pri Hiši poezije, čisto zadnja – Dnevnik zelene premičnice – pa je bila izbrana na natečaju Sončnice 2025. Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil nominiran za Veronikino nagrado, za zbirko Via Francigena pa za Jenkovo nagrado. Sodeloval je na različnih domačih in tujih festivalih ter pesniško-prevajalskih delavnicah, njegova poezija pa je prevedena v več jezikov in je bila objavljena revijalno in v antologijah. Bil je literarni kritik in esejist, je tudi prevajalec. Večji del svoje energije v tem trenutku posveča pedagoškim in raziskovalnim dejavnostim na Fakulteti za humanistične študije v Kopru Univerze na Primorskem, kjer predava o svetovni književnosti, sodobni slovenski poeziji, literarni stilistiki, kreativnem pisanju, književnostih in kulturah 20. stoletja in še o čem. Trenutno krepi znanje italijanščine, kar ga je privedlo do vse pogostejše dvo- ali večjezičnosti, prisotni v novejših pesmih.
