Esad Babačić je eden redkejših Slovencev, ki v prevladujočem monokulturnem položaju svojega izvora ni zakamufliral s spremembo mehkega ć v trdi č, temveč je prav zadnjih petindvajset let v intervjujih in dokumentarnih filmih vztrajno izpostavljal svojo dvokulturno naravo. Če njegovo življenjsko pot presojamo s konvencionalnimi predstavami o usodi literata, se zdi najmanj nenavadno ovinkasta, če ne celo kontroverzna.
Esad Babačić (1965) se je v zgodnjih devetdesetih vpisal na oddelek za srbski, hrvaški, makedonski in slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot pevcu in piscu besedil pri Punk skupini Via Ofenziva, mu je, kot sedemnajstletniku, Založba FV 126/5 podelila nagrado za najboljšo Punk pesem o Josipu Brozu Titu. Kot prvi za železno zaveso si je s skupino Via Ofenziva drznil javno izvajati svojo priredbo, takrat strogo prepovedane »nacistične« pesmi Lilli Marlen. Zaradi vsega tega ga je takratni komunistični režim večkrat zasliševal in mučil. Po dokončnem zatonu Punka v nekdanji Jugoslaviji se je posvetil pisanju lirike in do danes izdal trinajst pesniških zbirk. Skupaj s svetovno znano umetniško skupino NSK je izdal Art book Biospektiva (2010). Objavljal je v uglednih evropskih revijah, kot so Die Batterie, Edinburgh Review in Literaturundkritik ter ameriški DG The Dirty Goat. Prav tako je v ZDA objavil tudi svojo prvo prevedeno samostojno zbirko, Lying poet.
Za svojo pesem Donava je na Dunaju prejel mednarodno nagrado Hörbiger, prav tako je bil (za zbirko Prihodi, odhodi) nominiran za Jenkovo nagrado (2013), ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Leta 2014 pa je prejel književno nagrado velenjica-čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. stoletja.
Njegov dosje pravi, da je na enem od literarnih večerov (Sommernacht der lyrik, 1998, Pankow, Berlin) bral skupaj z enim največjih ameriških pesnikov Johnom Ashberyjem. Leta 2000 je bil eden od treh avtorjev iz Slovenije (poleg Aleša Čara in Aleša Štegra), ki so predstavljali Slovenijo na vlaku literature (Literature Express Europa 2000 c/o literaturWERKstatt Berlin) ter v mesecu in pol obiskali dobršen del Evrope, nastope pa so imeli v Parizu, Berlinu, Madridu, Lisboni, Moskvi, Talinu, Rigi in Brestu – v okviru tega je bila njegova poezija prevedena v vse pomembnejše evropske jezike. Poleg mnogih literarnih branj po Evropi in literarnih festivalov, kot so Sommernacht der lyrik, Struški večeri poezije, kamor je bil povabljen dvakrat, in pa prestižni Dnevi poezije in vina, je bil tudi gost uglednih rezidenc, kot sta LITERARNI CORICULUM\LCB, Literarisches Colloquium Berlin Gäste – 2002 in pa LITERATUR HAUS, ATELIERR TOP 22, Unsere Gäste, Krems, 2004.
Domen Slovinič o zbirki Odrezani od neba (Goga Novo mesto, 2018): “Nova zbirka v bogatem Babačićevem opusu potrjuje moč in prodornost avtorjeve pisave, ki z značilno brezkompromisno neposrednostjo popisuje včerajšnje in današnje zgodbe iz mestnega obrobja ter jim s tem vdahne življenje. Melanholija in humor sta bistvena elementa upodobitve življenjskih in družbenih sprememb, torej odtekanja časa.”
