{"id":9898,"date":"2026-09-14T12:17:16","date_gmt":"2026-09-14T10:17:16","guid":{"rendered":"https:\/\/pranger.si\/?p=9898"},"modified":"2026-09-14T20:37:50","modified_gmt":"2026-09-14T18:37:50","slug":"poezija-kritika-zelezo-in-alpe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pranger.si\/en\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/","title":{"rendered":"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe"},"content":{"rendered":"
<\/div>\n\n\n

Esej arhitekta, urbanista in esejista Janka Ro\u017ei\u010da na leto\u0161njo krovno temo ‘poezija in \u017eelezo’.<\/i><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n

Kako in kje, \u010de sploh, se poezija zares lahko sre\u010da z \u017eelezom? Pogosto sli\u0161imo sicer, da nekdo kuje rime, \u010deprav vemo, da ni kova\u010d, in verjetno niti pesnik, \u010detudi se ukvarja z verzi. Povezava, ki ni le metafori\u010dna, temve\u010d\u00a0 neposredna, je \u017eelezov oksihidroksit s kemijsko formulo FeO(OH). Prvi ga je opisal nem\u0161ki mineralog Johann Georg Lenz in ga leta 1806 poimenoval goethit po pesniku Johannu Wolfgangu Goetheju, ki je bil velik ljubitelj geologije. Goethit je tudi \u017eelezova ruda, v\u010dasih so iz nje pridobivali \u017eelezo in jeklo. \u010ce jo zmeljemo, dobimo rumeno, \u010de ga segrejemo pa tudi rde\u010do okro, najstarej\u0161e barvilo, s katerim je prve podobe na stene votlin risal \u010dlovek \u017ee v kameni dobi. Ima poezija danes, ko spet \u00bbsekajo bridka jekla\u00ab, v novi \u00bb\u017eelezni dobi\u00ab, ki ji ne moremo uiti niti s hitro \u017eeleznico, \u0161e kak\u0161no drugo \u017eelezo v ognju?<\/p>\n

Na pogled bli\u017eji par kot \u00bbpoezija in \u017eelezo\u00ab sta \u00bbpoezija in filozofija\u00ab, \u010deprav sta bili \u2013 odkar je Platon izgnal pesnike iz svoje Dr\u017eave \u2013 kakor ogenj in voda. Na nov na\u010din sta ju zbli\u017eala dva resni\u010dna para kritikov in kriti\u010dark ter literarnih ustvarjalk, prevajalcev in ustvarjalcev: August Wilhelm s Caroline Schlegel ter Friedrich Schlegel z Dorotheo Veit, ter \u0161ir\u0161im krogom sodelavcev v okviru revije Athen\u00e4um<\/em> v Jeni konec 18. stoletja. \u017de starej\u0161i Avgust Wilhelm Schlegel govori o \u00bbfilozofiji poezije\u00ab, mlaj\u0161i Friedrich gre v spajanju nasprotij \u0161e dlje: \u00bbvsa umetnost naj postane znanost in vsa znanost naj postane umetnost. Poezija in filozofija naj bosta zdru\u017eeni.\u00ab Augustova \u017eena Caroline Schlegel, kasneje se je od njega lo\u010dila in se poro\u010dila s Schellingom, in Friedrichova \u017eena Dorothea Veit sta bili aktivni soustvarjalki vseh njunih del, kar se \u0161e danes premalo poudarja. Na jenski krog se je kasneje navezala tudi francoska pisateljica Madame de Sta\u00ebl. Augusta Wilhelma Schlegla je povabila na svoj grad Coppet, kjer je postal u\u010ditelj njenih otrok in literarni svetovalec pri nastajanju znamenitega dela O Nem\u010diji<\/em>. S knjigo De l’Allemagne<\/em>, ki je bila napisana okoli 1810, vendar zaradi Napoleonove prepovedi prvi\u010d objavljena \u0161ele leta 1813 v Londonu, avtorica ni naredila le mostu med nem\u0161ko in francosko romantiko, temve\u010d \u0161e ve\u010dji korak \u010dez Rokavski preliv in tudi \u010dez Atlantik. Mo\u010dno je vplivala tudi na ameri\u0161ki transcedentalizem, s tem pa na dana\u0161nje \u010dutenje narave.<\/p>\n

Bolj kot goli literarni slog je romantike zanimalo v vrhovih in vrhuncih resni\u010dnega prostora razgibano \u017eivljenje. Globoke soteske in visoki vrhovi, divjina in narava v vseh oblikah in v celoti, jih je \u0161e posebej pritegovala in navdihovala.<\/p>\n

Alpe so za romantiko postale to, kar so bile Firence za renesanso. Po Jeanu Jacquesu Rousseauju, ki je bil v \u0160vicarskih Alpah doma, so tja drli vsi, ki so za\u010dutili, da je v zraku in na koncu jezika nekaj neskon\u010dnega \u2026 V tem lovljenju ne samo sape nad prepadi, temve\u010d nasprotij v kontrapunktu in sublimnem sozvo\u010dju z naravo so skoraj vsi jeziki Evrope zazveneli naravno, jasno in nezasli\u0161ano lepo. Toda po nasilju francoske revolucije in \u0161e bolj krvavem vzponu in padcu Napoleona so v Evropi neupravi\u010deno pokopali tudi romantiko in z njo vred tudi mnoge premlade romantike. Veli\u010dine H\u00f6lderlinovih himen ni prepoznal niti veliki Goethe: ko sta se 22. avgusta 1797 zadnji\u010d sre\u010dala v Frankfurtu, je mlademu pesniku svetoval, naj pi\u0161e \u00bbmale pesmi\u00ab. Neprepoznani so prezgodaj padli v Nem\u010diji Novalis in Kleist, v Angliji Keats, Schelley in Byron, na \u010de\u0161kem Macha, na slovenskem \u010cop, v Rusiji pa so s Pu\u0161kinom in Lermontovim obra\u010dunali kar z oro\u017ejem. Mnoge so ubile zamere, ve\u010dino pa zgolj razmere. Te\u017eavam se niso izognili niti tisti, ki so mladostno krizo vendarle pre\u017eiveli. H\u00f6lderlin, so\u0161olec Schellinga in Hegla v t\u00fcbingenskem \u0161tiftu, ki naj bi \u0161el najdlje \u010dez Kantovo mejo, je starost do\u010dakal zaprt v mestnem stolpu. Po petih zavrnjenih pro\u0161njah je tudi Pre\u0161eren advokaturo dobil \u0161ele nekaj let pred smrtjo in \u0161e to ne v Ljubljani, temve\u010d v Kranju.<\/p>\n

Za Pranger, festival kritike, prevoda in branja poezije ne bo odve\u010d, \u010de \u0161e enkrat pretehtamo spoznanje Friedricha Schlegla, ki poudari, da je \u00bbporoka filologije (\u03c6\u03bb) in filozofije (\u03c6\u03c3) za \u00bbkonstitucijo resnice\u00ab prav \u00bbv kritiki\u00ab. Poroka \u2013 v nem\u0161\u010dini Hochzeit \u2013 je dobesedno \u00bbvisoki \u010das\u00ab, in zgodi se v kritiki \u2026 Morda je slovenska romantika \u0161e vedno \u017eiva, ker smo imeli ve\u010d kot le sre\u010do, da je nadarjeni pesnik France Pre\u0161eren imel ob sebi Matijo \u010copa, ne samo vrhunskega znanstvenika in jezikoslovca, temve\u010d pravega kritika, ki je vso evropsko literaturo prebral v originalu in prijatelju predal vse, kar je sam vedel, da bi le ta videl in morda tudi uvidel …\u00a0 Se zavedamo, kaj pomeni, da sta se dva bistra fanta iz Vrbe in \u017dirovnice, dveh sosednjih vasi tukaj blizu Radovljice, kasneje v Ljubljani na\u0161la in postala prijatelja?<\/p>\n

Nikoli do kraja izpeti romanti\u010dni spev tudi v Evropi za\u010dne spet odmevati v XX: stoletju. Walter Benjamin iz Pojma umetnostne kritike v nem\u0161ki romantiki<\/em> doktorira in v 30. letih ustvarjalnost kritika povzdigne domala na raven avtorjeve. Heidegger s svojim Denken und Dichten<\/em> H\u00f6lderlinu prizna, sicer s stoletno zamudo, neposredne uvide v Bit (Sein), spozna, da skozi pesnika pride do besede Bit sama, saj pesni\u0161tvo izreka, kar mora filozofija \u0161ele premisliti. Skratka, ko filozof \u0161e nima pojma, pesnik \u017ee lahko uvidi … Podoben spoj mi\u0161ljenja in petja zaveje tudi iz \u00bbkonsov\u00ab in \u00bbintegralov\u00ab Vebrovega \u0161tudenta Kosovela. Tudi Kocbekove besede navdihuje igriva in iskriva misel, da uvidi \u00bbdare\u017eljivost pesmi\u00ab v \u00bbprese\u017enosti jezika\u00ab …<\/p>\n

Kako globoko je vpeta in kako peta je skrivnost metalurgije v pesni\u0161kem izro\u010dilu? \u010ce za\u010dnemo \u00bbpri Homeri\u00ab, kamor nas vedno znova vabi Pre\u0161eren, slepi videc preseneti \u017ee v prvem spevu Iliade, saj Hefajsta predstavi ne samo kot boga ognja in mojstra kova\u0161tva, temve\u010d kot nekoga, ki lahko pomiri\u00a0 celo bogove in njihov prepir spremeni v bo\u017eanski pir. Mar v Hefajstovem mojstrstvu \u017ee Homerja bolj kot tehni\u010dna spretnost zanima predvsem eti\u010dna razse\u017enost, kakor bi lahko rekli danes, ker tedaj razen nezavedno \u0161e niso poznali te delitve, ki je sedaj zaradi avtomatizma spomina in mi\u0161ljenja z umetno inteligenco stopila iz zgodovine na odre sveta kakor neko\u010d davno napovedana \u00bbdeus ex machina\u00ab. Zato tudi tehni\u010dnega vidika, \u0161e posebej v na\u0161em \u010dasu, ne gre zanemarjati. Homer opeva Hefajstove umetelne izdelke, ki niso brez prese\u017ene in bo\u017eanske mo\u010di. \u017de v\u00a0 Ahilovem \u0161\u010ditu se zrcalita celoten svet in \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje, spoj univerzuma in uma, sonca in srca s hrepenenjem po domu, ki ga skozi labirinte, poti in brezpotja, ne samo deset let kakor Odisej, temve\u010d \u017ee tiso\u010dletja, od samega za\u010detka, i\u0161\u010de in nosi tudi literatura.<\/p>\n

Zvok kovine v jeziku zazveni \u0161e posebej staro\u017eitno tukaj, v tej pokrajini med Kropo, Bohinjsko Bistrico, Staro fu\u017eino, Radovno, Mojstrano, Jesenicami, Javornikom in drugimi kraji v zgornjem toku Save v bli\u017eini Radovljice, kjer so nekdaj v starih fu\u017einah talili rudo in kovali tudi nori\u0161ko \u017eelezo, pravzaprav prvo jeklo. \u010ce v zasledovanju kova\u0161tva iz Homerjevega gr\u0161tva presko\u010dimo v rimsko zgodovino, ujamemo tudi neposreden odmev tega prostora. \u017de rimski pesnik Horacij pi\u0161e, kako jeze v \u017ealosti \u00bbniti nori\u0161ki me\u010d ne prestra\u0161i\u00ab. Tudi Ovid se sklicuje na \u00bb\u017eelezo, ki ga prekaljuje nori\u0161ki ogenj\u00ab, da bi poudaril trdoto, ne samo materiala, temve\u010d zna\u010daja, ko v svojih Metamorfozah prepleta telesno in duhovno, snovno in osnovno. Norik, katerega osrednji del sta bili dana\u0161nja Koro\u0161ka in tudi Kranjska, ni bil le pokorjena rimska provinca, temve\u010d pridru\u017eeno kraljestvo. Celo Rimljani so se tukaj vzdr\u017eali sile iz preprostega razloga, ker niso \u017eeleli izgubiti metalur\u0161kega znanja, saj so od tod dobivali nori\u0161ko jeklo. Uporabljali so ga tudi za klju\u010dno ost imperija, rimski me\u010d, znameniti \u00bbgladio\u00ab, s katerim so si prisvojili ne samo pol, temve\u010d po njihovem ves civilizirani svet.<\/p>\n

So predanti\u010dne tradicije, ki so jih drugod krvavo zatrli, tukaj morda vendarle pre\u017eivele? Na tanki meji med prostorom in jezikom morda \u0161e lahko ujamemo daljni odmev tega. Po Juliju Cezarju, ki je s keltskimi Noriki prvi sklenil pakt, preden je krvavo obra\u010dunal z Galci, se je staro mesto, ki je dalo ime Furlaniji, imenovalo \u00bbForum Juli\u00ab. Langobardi so ga klicali Civitas Fori Juli, \u0161e danes pa se po romansko imenuje Cividale in slovensko \u010cedad ali \u010cevdad, kakor so ga klicali stari Bohinjci.<\/p>\n

Cezar, ki se je v Transalpinski Galiji \u017ee leta preko leta vojskoval, je v Cisalpinski Galiji na ju\u017eni strani Alp pozimi po\u010dival. Kaj pomeni meja, ne samo med vojno in mirom, temve\u010d tudi med trans- in cis- , med onstran in tostran, in kak\u0161na meja v prostoru in \u010dasu evropske zgodovine so potemtakem Alpe? Julij Cezar jih je pre\u010dkal samo na vzhodu in zahodu, \u010dez osrednje Alpe se je prebil \u0161ele cesar Avgust. Morda ni naklju\u010dje, da sta Julij in Avgust edina cesarja, ki sta se ve\u010dno zapisala tudi v \u010das, ali natan\u010dneje, v pravem vrstnem redu celo v koledar. Cezar je pustil pe\u010dat tudi v imenu vseh cesarjev in carjev, ki so korakali in, upajmo, da tudi odkorakali skozi zgodovino. Po Juliju, ko \u0161e ni bil Cezar, pa nosijo ime tudi Julijske Alpe.<\/p>\n

Alpe so svetu dale s Hallstattom starej\u0161o in La T\u00e8nom mlaj\u0161o \u017eelezno dobo. Prostor je tudi v Julijskih Alpah tako pre\u017eet s kova\u0161ko tradicijo, da se nadaljuje celo v moderne \u010dase, kajti najve\u010dji mecen in spiritus agens slovenske kulture v \u010dasu razsvetljenstva, je bil baron \u017diga Zois pl. Edelstein, ki je po o\u010detu Michelangelu podedoval ve\u010dino fu\u017ein v teh krajih. Bil je tako bogat, da se je pri njem ustavljal celo cesar, ko je potoval mimo, tako razgledan, da se je dopisoval z najve\u010djimi evropskimi u\u010denjaki, \u0161e posebej s podro\u010dja metalurgije in geologije, in tako ob\u010dutljiv, da je rad gojil jezik, ki ga je podedoval od matere Slovenke. V svoj krog je povabil najbolj odprte duhove na Slovenskem, kaplan Metelko je na sre\u010danja v Ljubljano prihajal celo iz Zgornjih Gorij. Z njegovim knji\u017eni\u010darjem Jernejem Kopitarjem, ki se je kasneje povzpel do dvornega cenzorja, smo dobili prvo znanstveno slovnico in z Valentinom Vodnikom prvo umetni\u0161ko pesni\u0161ko zbirko Pesmi za poku\u0161ino.<\/p>\n

Radovlji\u010dan Anton Toma\u017e Linhart je Richterjevo veseloigro Die Feldm\u00fchle<\/em> v tem krogu predelal za doma\u010do rabo v \u017dupanovo Micko, prvo posvetno gledali\u0161ko delo v sloven\u0161\u010dini. Na Zoisovo pobudo je napisal prvo znanstveno zgodovino, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih de\u017eel ju\u017enih Slovanov Avstrije. Predelava Ta veseli dan ali Mati\u010dek se \u017eeni naj bi bila prvi\u010d izvedena v Zoisovi gra\u0161\u010dini na Javorniku, zaradi cenzure pa javno uprizorjena \u0161ele v prelomnem letu 1848 v Novem Mestu. Tudi pesnik in duhovnik Vodnik ni uresni\u010deval samo razsvetljenskega literarnega programa, \u010deprav mu je Zois poklanjal svoje leposlovne knjige, na Koprivnik na Pokljuki mu je po\u0161iljal tudi pomembne naravoslovce. Vodnik je bil leta 1795 tudi vodnik skupine znanstvenikov, ki so v Dolini sedmerih jezer prou\u010devali okamnine amonitov. V znanstvenem sporu med neptunisti in plutonisti o poreklu Alp je Zois v polemiki s pripadnikom vulkanske teorije Fichtlom, ki mu je po\u0161iljal tudi okamnine, dokazal, da triglavske kamnine niso vulkanskega, temve\u010d sedimentnega, torej morskega izvora.<\/p>\n

Kako \u0161irok je bil Zois in kako visoko je ciljal, celo v \u010dasu, ko ga noge niso ve\u010d nosile, govori tudi zgodba o osvajanju Triglava. Poleg divjih lovcev, kar seveda ne \u0161teje, se je vrhu do tedaj \u0161e najbolj pribli\u017eal Zoisov prijatelj, idrijski zdravnik in ljubljanski naravoslovec Balthasar Hacquet. Zois pa je na sam vrh poslal \u0161tiri pogumne Bohinjce, lovca, ranocelnika in tudi dva rudarja, da je za name\u010dek upravi\u010dil tudi stro\u0161ek. Ta prva \u00bbmoderna alpinisti\u010dna odprava\u00ab \u2013 \u00bbmoderna\u00ab ker je poleg znanstvene imela tudi zdravstveno in finan\u010dno kritje \u2013 je dosegla Triglav \u017ee leta 1778. V centralnih Alpah je na pobudo razsvetljenca B\u00e9n\u00e9dicta de Saussurja odprava z lovcem in zdravnikom, vendar brez rudarjev sicer skoraj dva kilometra vi\u0161ji Mont Blanc osvojila \u0161ele leta 1786.<\/p>\n

Zoisov vpliv na slovensko kulturo je bil \u017ee v razsvetljenstvu neizmeren, ne samo posredno, skoraj neposredno je kasneje vplival tudi na Pre\u0161erna, \u010deprav nehote. Znano je, da je baron za\u010del prevajati B\u00fcrgerjevo Lenoro<\/em>, vendar je odstopil, ker naj bi spoznal, da za tako pesni\u0161ko mojstrovino slovenski jezik \u0161e ni dovolj razvit. Komaj si lahko predstavljamo, kak\u0161en izziv za mladega Pre\u0161erna je bil, ko mu je \u010cop ta problem verjetno pokazal?\u00a0 S svojim mojstrskim prevodom je potem seveda dokazal, da meje ni v jeziku, temve\u010d v njegovi rabi.<\/p>\n

S takimi temelji v razsvetljenstvu je \u017eelezarstvo v slovenski literaturi pustilo globoko sled. O Jeklenicah Zoisovih fu\u017ein na Javorniku je \u017ee Vodnik pel: \u00bbNe pra\u0161am, ne baram kaj godci pojo; le samo to maram, da klad’va teko. Cigan se prevrne zapoje ci-bu, od strune srebrne ni lep\u0161i glasu.\u00ab. Celo romantik Pre\u0161eren opeva \u017eelezno cesto. Prvak slovenske Moderne Oton \u017dupan\u010di\u010d napi\u0161e pesem z naslovom Kova\u0161ka<\/em>, Cankar pa zaklju\u010di svoje Hlapce<\/em> z besedami u\u010ditelja Jermana Kalandru, kova\u010du: \u00bbDaj mi roko! (Pogleda njegovo roko.) Za dve moji! Ta roka bo kovala svet \u2026\u00ab<\/p>\n

Ne le v literaturi, tudi vsakdanji govorici je kova\u0161tvo pustilo globoko sled, saj radi re\u010demo \u00bbbodi sam svoje sre\u010de kova\u010d\u00bb ali \u00bbkuj \u017eelezo, dokler je vro\u010de\u00ab ali \u0161e bolj kratko in (je)kleno imej, \u010de je le mogo\u010de, \u0161e kak\u0161no \u00bb\u017eelezo v ognju\u00ab. Kako raz\u017earjena in prekaljena \u00bbmed kladivom in nakovalom\u00ab je morala biti govorica, da se v poskusu vsakega oblikovanja v jeziku \u0161e danes sli\u0161i odmev kovanja.<\/p>\n

Podobno kot Pre\u0161eren in \u010cop sta se v tem prostoru sre\u010devala tudi pesnik Ivan Hribov\u0161ek iz Radovljice in klasi\u010dni filolog Janez Remic z Bleda. Jo\u017ee Javor\u0161ek je kljub nazorskim razlikam Hribov\u0161kovi sestri Pavli rekel, da \u00bbnajve\u010dji pesnik za Pre\u0161ernom\u00ab mora v objavo, za Remica pa ob\u017ealoval, da ga ni re\u0161il iz Teharij, saj naj bi bil podobno izobra\u017een kot \u010cop, le da je izjemno znanje dosegel prej kot njegov romanti\u010dni predhodnik. Hribov\u0161kovi rokopisi pesmi in njegov prevod Sofoklejeve Antigone<\/em> so se skozi nevarne \u010dase ohranili po zaslugi modre in pogumne prijateljice Anice Resman iz Radovljice.<\/p>\n

V tej pokrajini, kjer sonce vzhaja nad Karavankami in zahaja za Julijci, med Stolom in Triglavom, ob De\u017eeli, Lipni\u0161ki dolini in pod Blejskim kotom, med Pustim gradom in Kamnom, tukaj ne samo nad tokom, temve\u010d tudi nad soto\u010djem Save, v Radovljici z mestnim Trgom, va\u0161kim Predtrgom in zeleno jaso vmes je mladega Hribov\u0161ka navdihnil preprost, a Pre\u0161erna in H\u00f6lderlina vreden uvid:<\/p>\n\n\n

\u00bbPre\u010di\u0161\u010deno nam sonce vstaja,
objema na\u0161e misli sredi
ljubko napolnjenega kraja.\u00ab<\/pre>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Esej arhitekta, urbanista in esejista Janka Ro\u017ei\u010da na leto\u0161njo krovno temo ‘poezija in \u017eelezo’. Kako in kje, \u010de sploh, se poezija zares lahko sre\u010da z \u017eelezom? Pogosto sli\u0161imo sicer, da nekdo kuje rime, \u010deprav vemo, da ni kova\u010d, in verjetno niti pesnik, \u010detudi se ukvarja z verzi. Povezava, ki ni le metafori\u010dna, temve\u010d\u00a0 neposredna, je […]<\/p>\n
Read More…<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":10,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"aside","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"_exactmetrics_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-9898","post","type-post","status-publish","format-aside","hentry","category-1","post_format-post-format-aside"],"acf":[],"yoast_head":"\nPoezija, kritika, \u017eelezo in Alpe - Festival Pranger<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe - Festival Pranger\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Esej arhitekta, urbanista in esejista Janka Ro\u017ei\u010da na leto\u0161njo krovno temo ‘poezija in \u017eelezo’. Kako in kje, \u010de sploh, se poezija zares lahko sre\u010da z \u017eelezom? Pogosto sli\u0161imo sicer, da nekdo kuje rime, \u010deprav vemo, da ni kova\u010d, in verjetno niti pesnik, \u010detudi se ukvarja z verzi. Povezava, ki ni le metafori\u010dna, temve\u010d\u00a0 neposredna, je [...]Read More...\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Festival Pranger\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/Festival-Pranger-1538163273155704\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2026-09-14T10:17:16+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2026-09-14T18:37:50+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/Untitled-design.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"1000\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1000\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Janko Ro\u017ei\u010d\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"14 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Janko Ro\u017ei\u010d\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/edd78854a925b83c2c2479f4aa5b6755\"},\"headline\":\"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe\",\"datePublished\":\"2026-09-14T10:17:16+00:00\",\"dateModified\":\"2026-09-14T18:37:50+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/\"},\"wordCount\":2492,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/Untitled-design.png\",\"articleSection\":[\"2011\"],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/\",\"name\":\"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe - Festival Pranger\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/Untitled-design.png\",\"datePublished\":\"2026-09-14T10:17:16+00:00\",\"dateModified\":\"2026-09-14T18:37:50+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/Untitled-design.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2026\\\/09\\\/Untitled-design.png\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/en\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/\",\"name\":\"Pranger\",\"description\":\"Festival kritike, prevoda in branja poezije\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#organization\",\"name\":\"KUD Pranger\",\"url\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"http:\\\/\\\/pranger.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/03\\\/logo.png\",\"contentUrl\":\"http:\\\/\\\/pranger.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/03\\\/logo.png\",\"width\":288,\"height\":100,\"caption\":\"KUD Pranger\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/Festival-Pranger-1538163273155704\\\/\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/edd78854a925b83c2c2479f4aa5b6755\",\"name\":\"Janko Ro\u017ei\u010d\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/886d81211a3b4acb9570d3d0f40b48c28bec685b1907345b94a6c197e7dfdcef?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/886d81211a3b4acb9570d3d0f40b48c28bec685b1907345b94a6c197e7dfdcef?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/886d81211a3b4acb9570d3d0f40b48c28bec685b1907345b94a6c197e7dfdcef?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Janko Ro\u017ei\u010d\"},\"url\":\"https:\\\/\\\/pranger.si\\\/en\\\/author\\\/janko\\\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe - Festival Pranger","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe - Festival Pranger","og_description":"Esej arhitekta, urbanista in esejista Janka Ro\u017ei\u010da na leto\u0161njo krovno temo ‘poezija in \u017eelezo’. Kako in kje, \u010de sploh, se poezija zares lahko sre\u010da z \u017eelezom? Pogosto sli\u0161imo sicer, da nekdo kuje rime, \u010deprav vemo, da ni kova\u010d, in verjetno niti pesnik, \u010detudi se ukvarja z verzi. Povezava, ki ni le metafori\u010dna, temve\u010d\u00a0 neposredna, je [...]Read More...","og_url":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/","og_site_name":"Festival Pranger","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/Festival-Pranger-1538163273155704\/","article_published_time":"2026-09-14T10:17:16+00:00","article_modified_time":"2026-09-14T18:37:50+00:00","og_image":[{"width":1000,"height":1000,"url":"https:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/Untitled-design.png","type":"image\/png"}],"author":"Janko Ro\u017ei\u010d","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":false,"Est. reading time":"14 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/"},"author":{"name":"Janko Ro\u017ei\u010d","@id":"https:\/\/pranger.si\/#\/schema\/person\/edd78854a925b83c2c2479f4aa5b6755"},"headline":"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe","datePublished":"2026-09-14T10:17:16+00:00","dateModified":"2026-09-14T18:37:50+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/"},"wordCount":2492,"publisher":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/Untitled-design.png","articleSection":["2011"],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/","url":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/","name":"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe - Festival Pranger","isPartOf":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/Untitled-design.png","datePublished":"2026-09-14T10:17:16+00:00","dateModified":"2026-09-14T18:37:50+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/#primaryimage","url":"https:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/Untitled-design.png","contentUrl":"https:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2026\/09\/Untitled-design.png"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/pranger.si\/poezija-kritika-zelezo-in-alpe\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/pranger.si\/en\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Poezija, kritika, \u017eelezo in Alpe"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/pranger.si\/#website","url":"https:\/\/pranger.si\/","name":"Pranger","description":"Festival kritike, prevoda in branja poezije","publisher":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/pranger.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/pranger.si\/#organization","name":"KUD Pranger","url":"https:\/\/pranger.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/pranger.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"http:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/logo.png","contentUrl":"http:\/\/pranger.si\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/logo.png","width":288,"height":100,"caption":"KUD Pranger"},"image":{"@id":"https:\/\/pranger.si\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/Festival-Pranger-1538163273155704\/"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/pranger.si\/#\/schema\/person\/edd78854a925b83c2c2479f4aa5b6755","name":"Janko Ro\u017ei\u010d","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/886d81211a3b4acb9570d3d0f40b48c28bec685b1907345b94a6c197e7dfdcef?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/886d81211a3b4acb9570d3d0f40b48c28bec685b1907345b94a6c197e7dfdcef?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/886d81211a3b4acb9570d3d0f40b48c28bec685b1907345b94a6c197e7dfdcef?s=96&d=mm&r=g","caption":"Janko Ro\u017ei\u010d"},"url":"https:\/\/pranger.si\/en\/author\/janko\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9898","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/10"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9898"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9898\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9917,"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9898\/revisions\/9917"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9898"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9898"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pranger.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9898"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}