<\/p>\n
15. oktobra 2026 je v Lutkovnem gledali\u0161\u010du Maribor potekal literarni ve\u010der v okviru 8. Prevodnega Prangerja, posve\u010denega prevajanju slovenske poezije v slova\u0161\u010dino. V ospredju dogodka je bil pogovor z dr. Stanislavo Chrob\u00e1kovo Repar, ki ga je vodila Martina Magdi\u010d. Gostja je predstavila svoje prevajalsko delo ter izpostavila nekatere jezikovne in kulturne izzive, s katerimi se sre\u010duje pri prevajanju poezije.<\/p>\n
Stanislava Chrob\u00e1kov\u00e1 Repar je slovensko-slova\u0161ka pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, literarna znanstvenica, urednica in zalo\u017enica. \u0160tudirala je filozofijo ter doktorirala iz literarnih ved, doslej pa je objavila 32 avtorskih knjig, ki so prevedene v 16 razli\u010dnih jezikov. Ustvarja v sloven\u0161\u010dini in slova\u0161\u010dini ter prevaja med obema jezikoma, kar ji omogo\u010da poglobljeno poznavanje jezikovnih in kulturnih posebnosti obeh okolij.<\/p>\n
\u00bbPesnica je izpostavila, da prevede besedilo, ki tudi njo samo nagovori, kar se mi zdi pri prevajanju zelo pomembno. Prav tako me je presenetilo dejstvo, da prevajalec svojega procesa ne zaklju\u010di s tem, ko delo izide, temve\u010d mora slednje najprej pribli\u017eati javnosti.<\/em>\u00ab (\u0160tudentka) <\/em><\/p>\n V uvodnem delu pogovora je pojasnila, da je slovenska knji\u017eevnost na Slova\u0161kem razmeroma slabo poznana, zato si s prevajanjem prizadeva pove\u010dati njeno prepoznavnost. Kot primer je navedla slovenskega pesnika Sre\u010dka Kosovela, \u010digar del niso poznali niti nekateri izobra\u017eeni slova\u0161ki pesniki in literarni kritiki. S svojim delom \u017eeli slovensko literarno ustvarjalnost pribli\u017eati slova\u0161kemu ob\u010dinstvu.<\/p>\n Pri leto\u0161njem Prevodnem Prangerju je prevajala pesmi petih slovenskih avtorjev in ene avtorice. Poudarila je, da kakovosten prevod poleg dobrega poznavanja jezika zahteva tudi razumevanje konteksta posamezne pesmi. Posebej je izpostavila svobodo pri prevajanju, saj je treba pri iskanju ustreznih re\u0161itev upo\u0161tevati pomenske odtenke in posebnosti ciljnega jezika. Na primerih besed \u00bbveter\u00ab in \u00bbfance\u00ab je predstavila razli\u010dne mo\u017enosti prevajanja ter opozorila na pomen premi\u0161ljene izbire izrazov, kar se nam je kot \u0161tudentkam slovenskega jezika zdelo \u0161e posebej zanimivo.<\/p>\n \u00bbTe\u017eavnost prevajalskega dela sem za\u010dutila, ko je gostja konkretno povedala, da se prevajanja poezije loti tako, da obravnava verz za verzom, da ugotovi, na kaj se kak\u0161na beseda sploh nana\u0161a. Vsako prevajanje tako zahteva cel \u0161tudij!<\/em>\u00ab (\u0160tudentka)<\/em><\/p>\n \u00bbPrevajalec se pri svojem delu ves \u010das u\u010di, tudi pri mo\u017eu, ki je elektrotehnik, sem pri prevajanju za leto\u0161nji Pranger preverjala pravilnost izrazoslovja,<\/em>\u00ab pripoveduje avtorica. <\/em><\/p>\n Spregovorila je tudi o slovni\u010dnih razlikah med sloven\u0161\u010dino in slova\u0161\u010dino, zlasti o razli\u010dni rabi trpnika, odvisnih stavkov in dele\u017eni\u0161kih konstrukcij, ki se jih kot \u0161tudentke prej nismo tako zavedale, vedo\u010d, da gre za slovanska jezika. Prav tako je izpostavila pogostej\u0161o rabo prefiksov in sufiksov v slova\u0161\u010dini, prevajanje pa ote\u017euje tudi dejstvo, da se pogosto pojavljajo besede, ki v enem od jezikov veljajo za arhaizme, v drugem pa ne.<\/p>\n Doktorica Repar je dejala: <\/em>\u00bbPrevajalec pogosto pri prevodu kaj doda, da se v drugem jeziku prav tako za\u010duti, kar je \u017eelel avtor izraziti. Tako avtor nima ve\u010d avtorskih pravic nad prevedenim delom.<\/em>\u00ab<\/p>\n Del pogovora je bil namenjen tudi uporabi umetne inteligence pri prevajanju. Repar je povedala, da je tovrstna orodja prvi\u010d preizkusila na leto\u0161njem festivalu, vendar noben od treh pridobljenih prevodov ni bil ustrezen. Njena izku\u0161nja je poudarila zahtevnost literarnega prevajanja, pri katerem so poleg jezikovnega znanja bistveni tudi razumevanje konteksta, sloga in pomena izvirnega besedila.<\/p>\n Opozorila je tudi na pravilno izbiro zalo\u017enika. Na Slova\u0161kem je namre\u010d ve\u010dina zalo\u017eb manj\u0161ih, sicer obstajajo tudi ve\u010dje, a so te namenjene predvsem svetovnim uspe\u0161nicam. Poudarila je, da je na prevajalcu, da poi\u0161\u010de ustreznega zalo\u017enika.<\/p>\n Ob koncu literarnega dogodka je doktorica izrazila mnenje, da je slovenska knji\u017eevnost obse\u017enej\u0161a od slova\u0161ke ter poudarila njeno kakovost. Ob tem je izpostavila tudi pomen zavedanja o vrednosti slovenske literarne ustvarjalnosti in njenega predstavljanja v tujini.<\/p>\n