<\/p>\n
Nina Krem\u017ear: Dostop na odprto morje<\/em> (Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti \u2013 revija Mentor, 2019)<\/strong><\/p>\n Prvenec Nine Krem\u017ear berem v \u010dasu, ko se je svet zna\u0161el v karanteni. Na podoben \u010das je opozorila \u017ee avtorica v pesni\u0161ki zbirki, kjer v pesmi prilagoditev<\/em> omenja, da lirski subjekt i\u0161\u010de karanteno. Pesmi tako i\u0161\u010dejo svoje mesto pod soncem in uspelo jim je, da so se dobro zasidrale v slovenski literarni prostor. Pesni\u0161ka zbirka z naslovom Dostop na odprto morje<\/em> je iz\u0161la po uvrstitvi na prvo mesto na Festivalu Ur\u0161ka za mlade literate, pesnica pa se lahko pohvali tudi z mestom urednice pri literarni reviji Novi zvon. Spretnost z besedami je odkrila \u017ee v mladosti, tako je v svoji prvi pesni\u0161ki zbirki zdru\u017eila izku\u0161nje, ob\u010dutke in znanje.<\/p>\n Ob sprehodu skozi vse \u0161tiri cikle pesmi pridemo od pradavnine, na\u0161ih prednikov, do dana\u0161njega \u010dasa, ko se \u010dlovek \u0161e vedno spra\u0161uje o eksistenci. Prestopanje iz preteklosti v sedanjost in prihodnost je zabrisano, sedanji in pretekli \u010das se zrcalita v prihodnjem in nanj vplivata. Ustvarja se kontrast med tem, kaj je bilo neko\u010d, in kako na ta ista identitetna vpra\u0161anja gledamo danes, prav tako avtorica poka\u017ee polo\u017eaj dana\u0161njega \u010dloveka in aktualizira pere\u010de teme ter v ospredje postavlja predvsem ljubezen in \u010dustva. Rde\u010da nit, ki v pesni\u0161ki zbirki povezuje misli, je \u010das, ki je oblikovan v spominih.<\/p>\n Besede, ki zbli\u017eajo \u010das in ga tudi izni\u010dijo, so vedno v premikanju. To lahko beremo v pesmi to ni de\u017eela za tujce<\/em>: \u00bb\u0161la sem \/ v svetlo de\u017eelo \/ da bi za\u010dutila preteklost \/ ki di\u0161i po lesu \/ da bi razumela \/ stvari ki te\u010dejo \/ ampak moje besede \/ so tekle \u010dez druge mostove \u2013 spodaj \/ prazne struge …\u00ab Njena plovba z besedami pa lahko na trenutke kljub vsemu deluje zmedeno, ker pesmi ne sledijo kronolo\u0161kemu zaporedju. Sode\u010d po naslovih s pesnjenjem za\u010dne v babilonu<\/em>, kon\u010da pa leta 1991<\/em>, \u010deprav se med pesni\u0161ko zbirko znajdemo tudi v prihodnosti.<\/p>\n V pesmih je pomemben ritem, ki je oblikovan s premi\u0161ljenim izborom besed in dol\u017eino verzov, ta pa se od pesmi do pesmi razlikuje. Prosti verz tako pride do izraza \u017ee z opu\u0161\u010danjem velikih za\u010detnic in lo\u010dil, ta stil pa vseskozi ni konsistenten, kar \u0161e bolj poglablja modernisti\u010dno pisanje. Tako na drugi strani najdemo povedi, ki so prav tako razdeljene na posamezne verze skupaj z lo\u010dili in velikimi za\u010detnicami. Med pesmima pol-\u017eenska <\/em>in o otroku ki se ni \u017eelel zibati<\/em>, ki ju je avtorica vklju\u010dila v isti cikel, je velik kontrast, ker prva vklju\u010duje lo\u010dila ter velike za\u010detnice, druga pa ne.<\/p>\n Pesnica je v svojem prvencu nanizala \u0161tevilne glasove, ki pripovedujejo razli\u010dne zgodbe. Zmo\u017enost subjekta, ki izstopi iz ednine in se preseli v mno\u017eino oziroma se sprehaja po kolektivnem spominu, je razvidna na ravni besed in domi\u0161ljije, ki ustvarja nenavadni svet, kjer imajo posebno mo\u010d z metaforami dobro oblikovane podobe. V mno\u017eini tako pripoveduje recimo v pesmi rde\u010de ceste<\/em>: \u00bbtla raztegnemo kot prt \/ jih pogladimo z dlanmi \/ le\u017eemo na hrbet in \/ pepel otresamo pod mizo \u2026\u00ab V ednini pa lahko beremo pesem pol-\u017eenska<\/em>: \u00bbRe\u010de\u0161 mi, da ne vem, kako ljubijo \u017eenske. \/ In res ne vem, ker sem le na pol \u017eenska, \/ ki ljubi skoraj cele mo\u0161ke, ki si z mano polnijo pore …\u00ab Ker se literarni subjekt opi\u0161e kot pol-\u017eenska, ni ni\u010d nenavadnega, da v nekaterih pesmih spregovori tudi mo\u0161ki glas. Ve\u010dglasje tako funkcionira kot oddaljevanje od lastnih ob\u010dutkov, globljih \u010dustev, ki jih s pomo\u010djo razli\u010dnih glasov postavi v \u0161ir\u0161i kontekst.<\/p>\n Sprva lahko poezijo Nine Krem\u017ear beremo kot neke vrste pripoved, ki je ujeta v obliko poezije, a to ni te\u017eava, ker vsi elementi funkcionirajo in se med seboj dopolnjujejo ter gradijo celoto. Pesmi se tako sesedajo, izginjajo in razpadajo, spet znova vstanejo in pogledajo v daljavo. Nekatere z vse kraj\u0161imi verzi resni\u010dno tonejo, subjekt pa se prav tako v pesmi avtopsija<\/em> soo\u010di z lastno smrtjo, ki je za avtorico del \u017eivljenja in vedno prisotna. V omenjeni pesmi pi\u0161e avtopoetsko in poka\u017ee naklonjenost modernisti\u010dni poetiki. Ker sama beseda ne bo pre\u017eivela, bo potrebno ve\u010d. \u00bbBeseda je premalo, \/ pa so me zakrpali nazaj, \/ mi za\u0161ili ko\u017eo in me pustili \/ le\u017eati tu pred vami \/ golo, razkosano, \/ objokano.\u00ab<\/p>\n