<\/p>\n
Brane Senega\u010dnik, Pogovori z nikomer<\/em>. Ljubljana: Slovenska matica, 2019<\/strong><\/p>\n V odnosu s Senega\u010dnikovo poezijo se bralec lo\u010di od konkretnosti podob in do\u017eivljajev tostranstva ter se potaplja globlje, v vi\u0161jo, neizmerljivo dimenzijo, nekam za besede. V poplavi sodobne poezije, ki bodisi odseva kaoti\u010den nesmisel bivanja bodisi ponuja zgo\u0161\u010dene dogodke iz intimnega sveta, ob branju Senega\u010dnikovih pesni\u0161kih oblik najdemo red, ki pa ni de\u0161ifriran, temve\u010d je uganka tako za bralca kot tudi za lirski subjekt.<\/p>\n Njegova sedma pesni\u0161ka zbirka Pogovori z nikomer<\/em> je nov korak na pesnikovi svojevrstni poti, ki s tradiciji pribli\u017eanimi oblikami, a od nje z namerno podrejenostjo vsebini vseeno spretno odmaknjenimi, ozave\u0161\u010da neujemljivost resnice, za katero pa nam daje ob\u010dutek, da vseeno obstaja. V ti\u0161ino odmevajo\u010da vpra\u0161anja o obstoju sveta, pesmi in nenazadnje bralca naka\u017ee \u017ee naslov, saj je vsaka pesem pogovor med lirskim subjektom in bralcem, slednji pa je \u017ee ob vstopu v zbirko ozna\u010den kot \u00bbnih\u010de\u00ab. Oznaka ne vsebuje poni\u017eevalne note, temve\u010d povzame in naznani skrivnostnost bral\u010devega jaza in v njem vzbudi vpra\u0161anja o svojem bistvu, izvoru in obstoju.<\/p>\n Ontolo\u0161ka vpra\u0161anja se premi\u0161ljeno stopnjujejo skozi cikle zbirke, od prve pesmi Uverture <\/em>do zadnje \u010cez tiso\u010d let (balada o vrbi in trsu). <\/em>Vsak nov cikel namre\u010d zajame novo bivanjsko entiteto, podrejeno uganki resnice, ki svojo re\u0161itev raztaplja v skrivnostni \u010dasovnosti, dokler na koncu zavest o skrajni nejasnosti ne objame popolnoma vsega: od konkretnih sledov \u010dlovekovega bivanja v tostranstvu (hi\u0161e, ceste) in naravnih pojavov (zahod, zarja) do medsebojnih odnosov, pesmi in \u010dasovnih razse\u017enosti.<\/p>\n Oprijemljive podobe, kot so hi\u0161e, drevesa, psi in vrane, v prvem ciklu Galerija zmeraj <\/em>od abstraktnega niso lo\u010dene, temve\u010d se z njim sinesteti\u010dno spajajo v ve\u010dno spokojno ti\u0161ino in minljivost, kot bi bilo vse enega izvora. Ta se odli\u010dno izkristalizira v enem samem, zaklju\u010dnem verzu pesmi Srebro iz H\u00e4ndlove flavte: <\/em>\u00bbker je \u010dloveka in je zvezd dejanje\u00ab. Zvezde kot simbol v poeziji ka\u017eejo na onstranstvo, obenem pa tudi na daljavo ter nedosegljivost in \u010de je nekaj, karkoli, dejanje obojega, ta dva svetova zdru\u017euje v eno samo ve\u010dno uganko. Slednja s ciklom Notranjost pesmi<\/em> v svoj spokojni molk zaobjame tretjo razse\u017enost \u2013 poezijo: \u00bbBesede, skoraj zra\u0161\u010dene s ti\u0161ino, \/ nikdar ne izruva\u0161 jih povsem iz nje\u00ab, a vzdu\u0161je \u017ee stopnjuje v tesnobnost nevednosti: \u00bbV tem stra\u0161nem hipu \u017eivega miru \/ le tvoj drget ‘zakaj’ je in ‘zato’ \u2013 \/ in vase stopi\u0161 v milostni tesnobi.\u00ab \u010ceprav vsak naslednji cikel z novo razse\u017enostjo obogati samospra\u0161evanje in zamaknjenost v lastno bit, deluje kot nadgradnja prej\u0161njega. Na primer tretji cikel, Daljna slika,<\/em> ki tesnobo na dolo\u010denih mestih preobrazi \u017ee v grozo minevanja, vsebuje svet \u010dloveka, \u00bbzvezd\u00ab in pesmi, doda pa \u0161e temo tonjenja preteklosti in spominov v pozabo.<\/p>\n Cikli Spregatev smisla: Fragmenti, Dvakrat vse <\/em>in Miti in ekfraze<\/em> presene\u010dajo z domiselnostjo izbranih podro\u010dij obstoja. Prvi ozave\u0161\u010da obstoj jezika le kot dogovora in ne samega na sebi ter njegovo grajenje na neobstojni podlagi. Koga sklanjamo in spregamo, \u010de sploh ne vemo, kaj pomeni \u00bbjaz\u00ab in \u00bbbiti\u00ab? Cikel se zaklju\u010di s pesmijo Bomo,<\/em> ki odstira minevanje kljub megli na\u0161ega obstoja \u2013 vseeno ga zaznavamo celo bolj kot to, da smo in kaj smo.<\/p>\n Naslednji vi\u0161ek, idejnosti za besedami, ki bi ga nemara lahko ozna\u010dili celo za najvi\u0161jega, razgalja cikel Dvakrat vse<\/em>, ki, podobno kot naslov zbirke, presene\u010da s paradoksalnostjo. Ta ne ostane nerazjasnjena, temve\u010d svoj smisel dobi v drugem. Cikel utele\u0161a odnos z drugim \u2013 gre morda za drugo osebo v romanti\u010dnem smislu, so\u010dloveka, vi\u0161jo eksistenco (Boga) ali za Drugo kot tako? Od vseh na\u0161tetih mo\u017enosti branja, gre zaradi pojava eroti\u010dne note, ki cikel ne\u017eno pre\u017eema, sklepati na prvo od na\u0161tetega. Vsaka od oseb prina\u0161a svojo zavest obstoja, svoj \u00bbvse\u00ab, v stvarnosti se utemeljita vsaka zase, nato pa \u0161e skupaj in tedaj se \u00bbvse\u00ab podvoji. Je to en skupni \u00bbvse\u00ab ali dvakrat \u00bbvse\u00ab? Kaj pojem sploh pomeni, obstaja le znotraj ali tudi izven nas? Kako lahko odnos obstaja v\u010dasih bolj od osebe same? Zgodi se, da lirskemu subjektu, ker se najde v drugem, z izstopom te druge osebe iz njegovega \u017eivljenja zmanjka ne le njen, temve\u010d tudi njegov in s tem skupni \u00bbvse\u00ab: \u00bbs teboj poniknilo je dvakrat vse\u00ab. Deli telesa se v ciklu prefinjeno povezujejo z neoprijemljivimi pojmi in \u010dasovno dimenzijo, kar tvori pomenske \u0161ifre in ne nejasnosti: \u00bbTvoj molk razjeda moje ustnice. \/ [\u2026] \/ Vsak poldan, sve\u017e kot tvoja ko\u017ea, [\u2026].<\/p>\n Odnos, pesem, letni \u010dasi, prizori iz narave in civilizacije \u2026, vse skupaj idejno okrona cikel Miti in ekfraze,<\/em> ki se sicer, zaradi specifike narave mita, nekoliko lo\u010di od ostalih ciklov in nekako stoji sam zase, pa vseeno ga \u017ee dejstvo, da nekaj tako univerzalnega, kot je mit, najde mesto v pesni\u0161ki zbirki, skladno v\u0161ije med ostale. Kljub vsemu je na nekaterih mestih le mo\u017eno najti jasno navezavo na podro\u010dja eksistence prej\u0161njih ciklov. Tako lirski subjekt z mitom o Prometeju naka\u017ee na svoje poslanstvo, ki je, za razliko od ognja, darovati ljudem zavest o resnici in njenem iskanju. V pesmi Ponovno vklenjeni Prometej <\/em>se sre\u010damo s \u010dlovekovim zavra\u010danjem poezije nasploh ali pa morda to\u010dno take vrste poezije, ki oznanja resnico, saj svetu zanjo ni ve\u010d mar: \u00bbLjudje pa od mojega daru so slepi \/ pribili me na prapor svoje \u017eelje: \/\/ z imenom mojim drejo preko mej \/ in manj kot vse zanima jih resnica.\u00ab<\/p>\n Tako kot vklju\u010devanje mitov v poezijo dosega univerzalnost in reinterpretacijo stvarnosti, tvori ta, skupaj s kro\u017eenjem letnih \u010dasov in vzorcev v naravi, iztekanjem mesecev in ur, neko kro\u017eno zaporedje, \u0161ifrirano realnost, uganko, urejen obstoj. Slednji se izra\u017ea z redom v strukturi, saj Senega\u010dnik pi\u0161e ritmi\u010dno urejene jambske verze in jih spleta v namerno nepopolne sonete, katerih vsebina izstopa iz okvira zacementirane forme. Prav to je odsev resnice, ki ni zapustila tega sveta, temve\u010d je le zamazana in se v svoji nejasnosti ka\u017ee nekje za besedami. Nekateri soneti so \u00bbprikraj\u0161ani\u00ab za tercini, ki naj bi osmi\u0161ljali temo, zastavljeno v kvartinah, kar pomeni, da sonet ostane brez izteka v zgo\u0161\u010denost smisla. To se dogaja predvsem v\u00a0 ciklu Spregatev smisla: fragmenti,<\/em> kjer se soo\u010damo s skrajnostjo ugibanja pomena pojmov, ki ne more niti pri\u010dakovati smerokaza do odgovora in tako tudi ne tercin. Poleg italijanskega soneta zbirko odlikujejo posamezne enokvartinske in dvokvartinske pesmi, anapestni verzi, angle\u0161ki sonet ter druge prefinjene oblike in sredstva, ki v sebi povsem enotijo vsebino, idejo in formo. O\u010di skozi cikle pesmi objema ponavljanje pojmov ti\u0161ina, megla, sneg, molk, prsti, dlani, besede, barve, svetloba, zrak \u2026 Enostavni pojmi, ki pa so vezani v nenavadne zveze ali pa nosijo zaradi sobesedila edinstven skriti pomen, viden iz vzdu\u0161ja, skozi prosojne besede. Zbirki ponavljanja zato ne gre o\u010ditati, saj vle\u010de rde\u010do nit in enoti svojevrstno poezijo, obenem pa pesmi, z razli\u010dnimi kombinacijami, ki jih ponavljajo\u010di se pojmi tvorijo, med seboj lo\u010duje in jih plete v nekak\u0161no skupino povezanih individuumov.<\/p>\n