<\/p>\n
Klarisa Jovanovi\u0107: Izgnana (KUD AAC Zrakogled, 2018)<\/em><\/strong><\/p>\n Po kratki in iz\u010di\u0161\u010deni formi haikuja v drugi pesni\u0161ki zbirki Klarise Jovanovi\u0107 Kimono, na otip<\/em> se v zadnji z naslovom Izgnana<\/em> pesnica ponovno vra\u010da v dalj\u0161o formo pesnitve, skozi katero smo jo tudi spoznali v prvi, prekmursko obarvani zbirki Zgiban prek Mure<\/em>. Kot omogo\u010dajo haikuji strnjen izlu\u0161\u010dek nekega ob\u010dutja, podobe, dalj\u0161e verzne oblike seveda pomenijo poglobitev in raz\u010dlenitev teme, dovolijo pa si lahko tudi stranske rokave, dodatne slike, po\u010dasno stopnjevanje ritma, ki bralca potegne s svojo logiko (sanjske) resni\u010dnosti.<\/p>\n Pesnitev Izgnana<\/em>, kljub temu da je v ospredju izrazita liri\u010dnost, torej izpoved \u010dustvenega stanja oz. celo travme, ohranja neke vrste pripovedni lok, ki nas pripelje od prologa, preko osemnajstih postaj in nekaj vmesnih dodatnih pesmih v oklepajih, do epiloga. Kot nam \u017ee napoveduje naslov in \u0161e veliko bolj prvi verz tako prologa kot prve pesmi gre za \u00bbizgon iz o\u010detove hi\u0161e\u00ab.<\/p>\n V sredi\u0161\u010du imamo torej dva motiva, ki sta obenem uspe\u0161ni vodilni metafori: hi\u0161o in izgon. Izgon je tematski pogon pesnitve, prolog pa nam pove, da se je lirska subjektka iz o\u010detove hi\u0161e \u017ee izgnala, \u00bb\u0161e preden jo je dodobra spoznala\u00ab. Vendar, iz \u010desa se pravzaprav izganja? \u00bbO\u010detovo hi\u0161o\u00ab lahko seveda pove\u017eemo s primarno dru\u017eino, rodbino ali \u0161ir\u0161e domovino, vendar pesnitev tak arhetipski pomen \u0161e odpre. Poleg zapustitve dolo\u010dene kulture, jezika (s \u010dimer lahko pesnitev preko biografije Klarise Jovanovi\u0107 ali ob\u0161irne spremne besede Alenke Jovanovski pove\u017eemo) nam pesnica z nekaterimi ve\u010dzna\u010dnimi podobami pogled odpira. Obreden opis izgona, ki zaradi ljudskosti podobja in ritma spomnija na poezijo Svetlane Makarovi\u010d, pomene rahlja in jih pu\u0161\u010da na povr\u0161ju. Arhetipske podobe mrtvih prednikov, grobov, nakita, sade\u017eev kombinira z izvirno simboliko in metaforiko: \u00bb\/\u2026\/ in skakala, kot bi me metalo \/ bo\u017eje, in meje davnega otro\u0161kega \/ ristanca so se ves \u010das razmikale in \/ plo\u0161\u010dati kamen je kar sam odskakoval \/ pred mano\u00ab. <\/em>Ravno mesta, kjer se ustaljena simbolika me\u0161a z novimi motivi ali prehaja iz ene simbolike v drugo, ustvarjajo nov miti\u010dni svet, ki bralcu ponuja pomensko ogrodje \u00bbizgube identitete\u00ab, ob tem pa \u0161e neko neizre\u010deno grozo, ki ob koncu prehaja v negotovo in te\u017eko ulovljivo ob\u010dutje svobode. \u00a0<\/em><\/p>\n Strukturno gledano pesnitev sledi svoji tematski zasnovi. Posamezne pesmi ozna\u010dene s \u0161tevilkami kot zidaki gradijo zgodbo \u00bbo\u010detove hi\u0161e\u00ab, v kateri prebivajo tako \u017eivi kot ne\u017eivi. Pri tem o\u0161tevil\u010dene pesmi veri\u017eno in s tem lahkotno prehajajo ena v drugo, ritem, ki ga pesnica gradi je zelo natan\u010dno in premi\u0161ljeno stopnjevan \u2013 od dramati\u010dnega vhoda v obredje hi\u0161e (\u00bbBeeee, beeeee, beeee, je rezalo v \/ polmrak, beeee, beeeee, beeeee, \/ je rezalo, je hlipalo, je rezalo, je hlipalo\u00ab), <\/em>pasivne vdanosti v polo\u017eaj (\u00bb\/\u2026\/ in jaz, \/ pogreznjena vanj do pasu, se \/ nisem mogla premakniti in ne \/ krikniti. In vendar sem bila na \/ varnem.\u00ab<\/em>), do vrha, ki ga predstavlja sam odhod v X. pesmi (\u00bbOd\u0161la sem, s suhimi usti. Odvrgla nakit, odvrgla obleko. Kako stra\u0161na golota je \u010dloveka.\u00ab<\/em>). Nekatere pesmi pa so za\u010dinjene tudi z ljudskim ritmom in motiviko: \u00bbAn ban pet podgan, \u0161tiri mi\u0161i, \/ \u010drni vran. \u010crni vran je zaspan, \/ mi\u0161i ska\u010dejo po hi\u0161i, \/ da jih ni\u010d, prav ni\u010d ne sli\u0161i \/ \u010drni vran.\u00ab<\/em>, ki ob\u010dasno dajejo vtis, da bi lahko \u0161lo tudi za peto pesnitev. Sam ritem pripovedi se tako odli\u010dno pokriva z ritmom posameznih pesmi, bralec pa za\u010duti \u00bbhi\u0161o\u00ab kot sklenjeno celoto. Ob tem pomembno vlogo igrajo tudi pesmi v oklepajih, ki jih napram ostalim pesmim ne govori prvoosebna lirska subjektka, temve\u010d same stvari v hi\u0161i (\u0161karje, prt, \u0161\u010dit, tron, preproga, ogrlica in \u0161pranja). Vmesne pesmi tako dobijo vlogo praznih mest, oken, ki nam dajejo nov vpogled v dogajanje, hkrati pa so simboli sami zase in dopolnjujejo celotno arhetipsko podobje, ki ga pesnitev vzpostavlja. Kljub temu pa se ob\u010dasno zdi, da ne dose\u017eejo takega u\u010dinka, kot bi ga lahko, in ostajajo na osnovni ravni arhetipa, ki ne doda pesnitvi ni\u010d posebej izvirnega. Kakor ostale pesmi skoraj zmeraj uspe\u0161no prehajajo na nove simbolne ravni, dolo\u010dene \u00bbpesmi oklepajev\u00ab (npr. \u00bbGovori preproga\u00ab) tega ne uspejo in bi lahko pesnitev tekla naprej tudi brez njih.<\/p>\n Kljub neenakomerni mo\u010di dolo\u010denih pesmi pa pesnitev uspe vseskozi dr\u017eati napetost, ki jo gradi preko bolj ali manj izvirnih tema\u010dnih, skrivnostih in malodane pravlji\u010dnih podob, ki jih vseskozi povezuje strukturiran ritem. Ravno ritmika pesnitve, ki sama spominja na zaklinjanje, in mesta, kjer pesnica prese\u017ee enozna\u010dnost dolo\u010denih simbolov v okviru ljudske pripovedi, so najmo\u010dnej\u0161e to\u010dke Izgnane<\/em>. Dodatno dimenzijo naka\u017ee \u0161e epilog, ki ni zgolj nek izpev, ki bi na koncu pri\u010dakovali, temve\u010d se trudi odpreti \u00bbo\u010detovo hi\u0161o\u00ab v preostali svet oz. v tem primeru v \u00bbmaterino hi\u0161o\u00ab. In \u010de smo se na za\u010detku vpra\u0161ali, iz \u010desa se lirska subjektka izganja, se lahko sedaj podobno vpra\u0161amo, kam to\u010dno se je izgnala. Pri tej interpretaciji lahko dodatno bega \u0161e \u010dasovna komponenta vseh izgonov. Zdi se, da ob koncu obstanemo v nekem med\u010dasovju, kjer je preteklost \u00bbIzgnala sem se iz o\u010detove hi\u0161e.\u00ab<\/em> (Prolog); \u00bbPozneje, veliko pozneje, zdi se mi, \/ da je bilo pred mojim rojstvom, \/ sem se izgnala iz materine hi\u0161e\u00ab<\/em> (Epilog) v bistvu sedanjost, ki jo beremo v vseh preostalih pesmih. Kot bi v vmesnem \u010dasu pesnitve zares obti\u010dali v sanjah, ki se ponavljajo v ve\u010dnih ciklih podzavestnega podo\u017eivljanja mno\u017eice simbolov.<\/p>\n \u010ce pesnitev razumem tako, v smislu ve\u010dnega ponavljanja sanjskega \u010dasa, odprt, morda celo nejasen konec ne zmoti toliko. Res pa je, da niti ne ponudi kon\u010dnega zado\u0161\u010denja oz. katarze, ki bi jo pri\u010dakovali. Ponudi zgolj nov zasuk, kot bi zavili v novo sobo, ampak si je ne bi imeli \u010dasa zares ogledati. Kot bi nekdo na hitro ugasnil lu\u010d, s tem pa bi tudi t\u00e9ma postala nekam zatemnjena \u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Strukturno gledano pesnitev sledi svoji tematski zasnovi. Posamezne pesmi ozna\u010dene s \u0161tevilkami kot zidaki gradijo zgodbo \u00bbo\u010detove hi\u0161e\u00ab, v kateri prebivajo tako \u017eivi kot ne\u017eivi. […]<\/p>\n