Željko Perović (1961, Visoko, Bosna in Hercegovina), piše poezijo, do zdaj je izdal tri pesniške zbirke v slovenščini (Podarjeni glasovi, Kapljevina, Sinapse) in dve v maternem jeziku (Utiha, Golim sinapsama), ukvarja se tudi s prevajanjem proze in poezije iz hrvaščine, srbščine in bosanščine v slovenščino in obratno. Med drugim je v slovenščino prevedel zbirko kratke proze hrvaškega pisatelje Roberta Mlinarca Vse o vetrnicah; roman Kora hrvaške pisateljice Maje Ezgeta; z Ninom Flisarjem, Marjanom Pungartnikom in Josipom Ostijem v slovenščino prevedel panoramo novejše bosanskohercegovske poezije Zmanjkuje prostora, pesniško zbirko Vozni red ljubezni Admirala Mahića, dramo/farso Admirala Mahića In potiskal bom vinograd po ulicah Maribora …; v hrvaščino prevedel roman Skarabej i vestalka Ferija Lainščka, izbor iz poezije Iva Stropnika Dizanje kamena, pesniško zbirko Odbljesci Cvetke Bevc, izbor iz poezije Zorana Pevca Muškarac u sobi, v srbščino prevedel zbirko kratke proze Franja Frančiča Voleo bih da zaustavim vreme, knjigo Saše Pavček U srčanom džepu (monokomedija, eseji, poezija) … Prevode in lastno poezijo je objavljal v več revijah v Sloveniji in drugod.
Bil je urednik za poezijo pri projektu Rokerji pojejo pesnike 2015, dobitnik prve nagrade za poezijo revije Mladika za leto 1994, dobitnik Lirikonovega zlata za revijalne prevode hrvaških, srbskih in bosansko-hercegovskih avtorjev (2013), dobitnik prve nagrade na Pesniškem turnirju v Mariboru (2015) …
