Marija Zlatnar Moe je diplomirala iz slovenskega in angleškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi (na slovenistiki pri Miranu Hladniku z delom Daljša mladinska proza od 1900 do 1910, na anglistiki iz historične slovnice) in enoletnem bivanju v Londonu se je kot mlada raziskovalka zaposlila na tamkajšnjem Oddelku za prevajalstvo. Leta 1998 je na anglistiki pri Meti Grosman magistrirala z delom Položaj leposlovnega prevoda na Slovenskem. Doktorat je pisala med triletnim bivanjem v Oslu na Norveškem in leta 2003 je doktorirala s področja književnega prevodoslovja, z disertacijo o prevajanju dramatike z naslovom: Prevodi Hamleta v slovenskem literarnem prostoru: slogovne paradigme. Še vedno je zaposlena na Oddelku za prevajalstvo, kjer na dodiplomski stopnji poučuje prevajanje iz angleščine v slovenščino, na podiplomski pa predmeta Kontrastivne angleško-slovenske medkulturne študije in Modul prevajanja literarnih in humanističnih besedil. Predavala pa je tudi na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu in na Centru za raziskovanje Ibsena na Univerzi v Oslu.
Raziskovalno se ukvarja s književnim prevajanjem, predvsem prevajanjem med majhnimi/perifernimi jeziki in prevajanjem dramatike, poleg tega pa tudi s prevajalsko didaktiko. Sodeluje tudi v raziskovalni programski skupini Medkulturne literarnovedne študije. Na teh področjih je samostojno ali skupaj s sodelavkami objavila vrsto znanstvenih člankov in delov monografij ter dve znanstveni monografiji: Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja (2015, skupaj s Tanjo Žigon in Tamaro Mikolič Južnič) ter Hamlet med Slovenci: recepcija in slogovne paradigme šestih Slovenskih Hamletov (2018), obe sta izšli pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani.
Tudi prevajalsko se ukvarja predvsem s književnim prevajanjem med perifernimi jeziki. Iz norveščine je v slovenščino prevedla vrsto književnih besedil za odrasle ter otroke in mladino, tako proznih kot dramskih in poezije. Med najbolj odmevnimi besedili za odrasle so Glad Knuta Hmasun (Modrijan 2016), knjige Pera Pettersona, med njimi Konje krast (Litera 2008), Psalm na koncu poti Erika Fossnesa Hansena (Modrijan 2012), Gospa Marta Oulie Sigrid Undset (Modrijan, 2015) in V Bordeauxu je odprt prostor Hanne Ørstavik (Modrijan, 2016), pa tudi antologija norveške poezije z naslovom Tukaj je tako čudno (KUD Logos, 2008).
Veliko njenih prevodov iz norveščine je namenjenih otrokom in mladini in prav vse knjige razen teh, ki so izšle letos, so dobile zlate hruške. Med njimi so slikanice za najmlajše (Polenček odpre muzej (Åshild Kanstad Johnsen, 2015) in Garmanovo poletje (Stian Hole, 2017), oboje KUD Sodobnost International), norveške otroške klasike (Čajna ženička, Alf Prøysen 2019, KUD Sodobnost International), prozna dela za večje otroke (prve tri knjige iz zbirke Doktor Proktor in dve knjigi iz zbirke Samson in Roberto (Didakta 2008 – 2015) in za mlajše (Luzerka, Mina Lystad, MIŠ, 2020) in starejše (Čez potok, ne čez most, Linn Skåber, 2020, KUD Sodobnost) najstnike.
Iz angleščine prevaja predvsem humanistiko, na primer Resničnost (Peter Kinglsey, 2010, KUD Logos), V tiho deželo: vodnik h krščanski kontemplativni praksi (Martin Laird, 2016, KUD Logos), Will in svet: kako je Shakespeare postal Shakespeare (Stephen Greenblatt, Beletrina 2016) in Vse za nič: Hamletova negativnost (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2018).
