Katja Zakrajšek je komparativistka in literarna prevajalka. Posebej jo veseli brskanje po prevodno manj zastopanih literarnih tradicijah in prostorih.
Prevaja iz francoščine, angleščine in portugalščine. Najbolj doma se počuti v sodobnih pisavah, zgodi pa se ji tudi kakšen starejši klasik (Machado de Assis, Dušeslovec in druge zgodbe). V svojih prevodih se sprehaja od Francije (Marie Ndiaye, Ladivine) do Senegala (Ken Bugul, Riwaan), Konga (Fiston Mwanza Mujila, Tramvaj 83), pa z Mavricija spet v Francijo (Nathacha Appanah, Povratnik nasilja); od ZDA (Monique Truong, Knjiga soli – zanjo je leta 2008 prejela nagrado Radojke Vrančič) do Brazilije (Cristóvão Tezza, Večni sin; Adriana Lisboa, Simfonija v belem) do Velike Britanije (poezija Warsan Shire); od filozofije (Jean-Pierre Dupuy, Prihodnost ekonomije) do mladinske književnosti (Clémentine Beauvais, #3špehbombe). V zunajknjižnem svetu se v zadnjem času predvsem sprehaja med Ljubljano, kjer živi, ter prevajalskimi rezidencami, s katerih vedno prinese preveč idej in želja za nove prevode.
