Jure Jakob se je rodil l. 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk (Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela, Lakota), monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča Otroški pogled, esejistično prozne knjige Hiše in drugi prosti spisi in treh pesniških slikanic za otroke (Morje, Skrivni gozd, Tri vrane s platane). Za svoja dela je prejel naslednje nagrade: zlato ptico (2004), nagrado za obetavne mlade slovenske umetnike; kritiško sito (2016), nagrado za najboljšo knjigo preteklega leta; Rožančevo nagrado (2016), nagrado za najboljšo esejistično delo preteklega leta; in nagrado Prešernovega sklada (2019) za zbirko Lakota. Živi in ustvarja v Savljah pri Ljubljani.
Aljaž Koprivnikar o zbirki Lakota (LUD Literatura, 2018): “V pesniški zbirki Lakota Jure Jakob nadaljuje s svojo prepoznavno poetiko, ki jo tokrat razdeli na štiri razdelke, vanje pa nas uvaja z deli iz svetovne literarne zakladnice. Naravnim pojavom, letnim časom in živalim se v prvem delu zbirke subtilno priključuje subjekt s svojim ritmom prebujanja in spanja, krogotoka življenja in tudi spominjanja, v nadaljevanju pa Jakob postreže tudi z bolj urbanimi podobami iz vsakdanjega sveta, ki ga ob socialnih komentarjih polnijo dvom, negotovost, a tudi upanje. Pretakanje sinteze izmenjav ruralnega in urbanega sveta, temačnih uvidov mimobežnega življenja ter postopne pomiritve lirskega subjekta – zbiralca notranjih vtisov in zunanjih opažanj znotraj območja narave, skozi celoto učinkovito vprašuje, ali ni dovolj v svetu zgolj biti, biti hvaležen za primarna izkustva, za lepoto, za bližnje in verjeti v naravo, ki sama po sebi skriva tudi naš smisel.”
