19. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije
6. julij – 9. julij 2022, Rogaška Slatina, Ljubljana25. november 2022, Ljubljana in 9. december 2022, LjubljanaProgram Festivala Pranger 2022 prinaša refleksijo devetih pesniških zbirk iz 2021, podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika ali kritičarko ter program za otroke ELA – Mali Pranger. Usmeritev festivala je dostojanstvo umetnosti in recepcije umetnosti. Povedati mnenje dobronamerno v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna. Pranger izbere tri kritičarke in kritike, oni pa vsak svoje tri izbranke in izbrance, avtorice in avtorje novih pesniških zbirk. Vse kritiške razprave bo vodila Stritarjeva nagrajenka 2017, Maja Šučur.
9. december 2022, Atrij ZRC SAZU, ob 18.00
Razprava Pranger Lyrikbook – prevajanje slovenske poezije v angleščino
Vodi: Nada Grošelj
Gosta: Jernej Županič in Rawley Grau
K prevajalskemu delu Prangerja tradicionalno sodi okrogla miza, na kateri se vsako leto pogovarjamo o izzivih prevajanja v izbrani jezik, pa tudi o stanju in statusu poezije v državi ali državah, kjer se ta jezik govori, o stanju in statusu prevodne književnosti, o promociji slovenskih avtorjev in podobno.Z Jernejem Županičem bomo spregovorili o izzivu, ki ga pomeni pesniku prevajanje lastne poezije in o problemih, pred katere postavljajo prevajalca nekatere slovenske strukture. Pri tem se ne bomo omejili le na Jernejeve pesmi, ampak se bomo dotaknili tudi širših tem, na primer (ne)izražanja spola v angleščini in angleženja dialektov.Z Rawleyem Grauom se bomo pogovarjali o pasteh prevajanja slovenskih besedil v angleščino, a tudi o vprašanju, ki postaja vse bolj žgoče: na kakšne načine lahko slovenski pesnik pride do izdaje svojih pesmi v anglofonem svetu, ki prevode iz drugih jezikov marginalizira? In ko izdajo že ima, kako jo promovirati, da ne bo v poplavi knjig poniknila?Posnetek pogovora:
25. november 2022, Atrij ZRC SAZU, ob 18.00
Konceptualna razprava Poezija & jeza Z gostjo Barbaro Korun in Matjažem Zorcem se bo pogovarjala Anja Radaljac.
Vstopne točke pri tematiki poezija in jeza v moderaciji Anje Radaljac bodo naslednje:»Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila« (Anton Sovre) – ali v prevodu Jelene Isak Kres, kjer jeza enako kot pri Homerju sploh stoji v začetku najstarejše najdene evropske pesnitve – »Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila«.Debato bodo zanimali načini in primeri pesniškega formuliranja jeze. Je najbolje formulirati karseda direktno, povedno? S kakšnimi metaforami, jezikovno-skladenjsko strukturno na izjavljalni ravni neopazno, a umetniško inovativno in učinkovito je lahko jeza poetična? Pri katerih avtorjih/pesmih smo to opazili – v miru, v vojni, v “demokraciji”, v “avtoritarnih režimih”, vseh -izmih, queer in feminist rage. Samocenzuriranje jeze za preživetje, prikrivanje pri disidentih? Zanimala nas bo jeza kot odziv telesa in duha, da nekaj “ni fer” – in tudi etimologija, zakaj je tako blizu z jezom. Ali jazom. Eden prvotnih pomenov besede je zajemal pomene »nerazpoložen, osoren, bolan«. Kakšna je razlika med jezo in besom? Leksem »srd« je jezo povezal s srcem, vzeti si k srcu, togota pomeni biti tog/ trd od jeze, Razjarjenost – »jar« – v stari cerkveni slovanščini pomeni trpek, rezek, staroindijsko pa yātár- ‛maščevalec. Jeza kot opora najmlajšim otrokom pri postajanju, opozarjanju staršem in skrbnikom, naj jih slišijo, ker gre zares. Toda zakaj je jeza stigmatizirana, in ali je stigmatizirana tudi v poeziji? So nevšečni sami načini izražanja ali čustvo samo? Jeza v poeziji kot kulturna specifika. Ali, ko govorimo o jezi, nujno govorimo tudi o nasilju? Komu pripada jeza? Komu se odreka pravica do nje? Slišali bomo, da ima jeza v poeziji svoje mesto – gostje bodo navedli nekaj konkretnih primerov iz svetovne (afro-ameriške avtorice npr. Pat Parker, June Jordan) in domače poezije (npr. Dragičević, Velikonja, Osojnik, pa tudi npr. Kosovel, Prah in drugi) in povedali, zakaj so jim všeč. Barbara Korun bo govorila o jezi tudi s gestaltistične psihoterapevtske perspektive (mehanizem jeze). Zanimal nas je diskurz v slovenski pesniški sceni in zakaj so vse_i tako jezne_i.
Posnetek pogovora:
Sreda, 06. julij 2022, Trubarjeva hiša literature, 19.00 Prangerjev pesniški večer Poezija: Nina Dragičević, Neža Zajc, Kristina Hočevar, Meta Kušar, Kristina Kočan, Jernej Županič. Posebna gosta iz Ukrajine: Jevgenija Čuprina (prevod Andreja Kalc) in rezident DSP na Bledu, Ivan Baidak (prevodi v angleščini). Povezuje: dr. Sara Špelec
Četrtek, 07. julij 2022 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 14.00 (do 17.50) Kritiška razprava
- Kristina Hočevar: Rujenje (CSK, Ljubljana), izbral Denis Škofič
- Neža Zajc: Brez slovesa (Slovenska matica, Ljubljana), izbral dr. Alen Albin Širca
- Nina Dragičević: To telo, pokončno (ŠKUC, Ljubljana), izbrala Silvija Žnidar (nastopa Diana Pungeršič)
18.40 – Lemberg pri Šmarju, srednjeveški rotovž Pesniško branje pred prangerjem Sledi ogled rotovža. Skupaj z Društvom Gaja in Zavodom za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah Berejo: Meta Kušar, Jernej Županič, Kristina Kočan, Natalija Milovanović, Kristina Hočevar, Neža Zajc Nagovora: Jože Čakš in Gregor Krajnc
Petek, 08. julij 2022 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20) Kritiška razprava
- Natalija Milovanović: Samoumevno (CSK, Ljubljana), izbrala Silvija Žnidar (nastopa Diana Pungeršič)
- Meta Kušar: Zmaj (Litera, Maribor), izbral dr. Alen Albin Širca
- Janez Ramoveš: Skupinska slika (Cankarjeva založba, Ljubljana), izbral Denis Škofič
Anin dvor, Rogaška Slatina, 20.00 Podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika ali kritičarko ob pesniškem branju
Navzoče bodo nagovorili župan Rogaške Slatine, mag. Branko Kidrič, član kabineta ministrice za kulturo RS, Peter Baroš, in vodja festivala Urška P. Černe. Stritarjevo nagrado bo podelil Dušan Merc, predsednik DSP. Nastopajo: Natalija Milovanović, Cvetka Lipuš, Kristina Hočevar, Meta Kušar, Kristina Kočan, Jernej Županič. Posebna gostja pred 20. obletnico festivala 2023: pesnica in soustanoviteljica Prangerja, Lucija Stupica.
Sobota, 09. julij 2022 Kulturni center, Rogaška Slatina, ob 9.30 (do 13.20) Kritiška razprava
- Kristina Kočan: Selišča (Litera, Maribor), izbral Denis Škofič
- Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike (Beletrina, Ljubljana), izbral dr. Alen Albin Širca
- Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija (LUD Literatura, Ljubljana), izbrala Silvija Žnidar (nastopa Diana Pungeršič)
Tuji jezik v fokusu: angleščina
Prevajalci so najnatančnejši bralci. Pri poeziji nastajajo prepesnitve, nove konceptualizacije sveta. Pranger v zadnjih 2 letih pred Frankfurtom 2023 stavi na multiplikatorne učinke.
Stritarjeva nagrada
Deseto leto zapored gostimo Društvo slovenskih pisateljev, ki bo na naši sklepni prireditvi v petek, 8. julija 2022, v Aninem dvoru v Rogaški Slatini podelilo Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko.
Kritiški studio
Kritikom-začetnikom (ni nujno, da samo mladim) namenjamo mentorsko delavnico Mlada kritika in delavnico Prevodna kritika, ki bosta potekali jeseni.
ELA – Mali Pranger
Najmlajšim je namenjen program ELA – Mali Pranger, ki v sodelovanju s Knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci obeležuje 100-letnico te mladinske pisateljice. Za naše najmlajše bralke in bralce smo pripravili natečaj za otroško poezijo: Čestitke nagrajenkam in nagrajencem!
Liber*act
S festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru se bomo predvidoma leta 2023 po letošnjem letu premora znova povezali v projektu Oblečene knjige. Prangerjev izbor pa bo letos v projektu Liber*act z Mladinskim centrom Rogaška Slatina v ustvarjalnosti mladih slatinskih oblikovalk deležen barvne interpretacije poezije. Sodelujejo Anna Marie Kovačič, Amadeja Kaučič, Ana Fendre in Nika Strašek.
Dobrodošli, vstop na vse dogodke je prost!Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
