Ekipa

Naziv: KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO PRANGER

Davčna številka: 84602716

Matična številka: 1698397000

Naslov: Ulica heroja Tomšiča 9 A

Pošta: Maribor

Poštna št.: 2000

Spletna stran: www.pranger.si

 

Vodja festivalov: Urška P. Černe
(+386 31 258 116, pranger@pranger.si)

Produkcija FP in Pesniški turnir: Nežka Struc

(+386 41 614 305, produkcijafp@pranger.si)

Odnosi z javnostmi FP in Pesniški turnir: Urška Comino
(+386 31 35 79 65, ursaurska@gmail.com)

Vodja prevodnega programa FP: dr. Nada Grošelj
(sestertia@hotmail.com)

Program ELA – Mali Pranger: mag. Nataša Koražija
ela@pranger.si

Kritiški studio – Mlada kritika: mlada.kritika@pranger.si

 

Ekipa Prevodni Pranger

Odnosi z javnostmi in produkcija Prevodni Pranger: Nina Medved
(+386 40 62 62 64, pr.prevodni.pranger@pranger.si)

Prevodni Pranger, FF UM: dr. Melita Koletnik

 

Ekipa Pesniški turnir

Avtorica projekta in ustanoviteljica: gospa Zora A. Jurič

Producent in koordinator: Nino Flisar

(+386 31 335 873, turnir@pranger.si)

Spoznaj ekipo festivala

Urška P. Černe

Urška P. Černe

vodja festivala

Urška P. Černe juristka, univ. dipl. nemcistka in lit. komparativistka – samozaposlena v kulturi Od 18. do 27. leta kulturna publicistka in fotografinja, poročevalka v vojni za Slovenijo in tolmačka RTL in SternTV v vojni na Hrvaškem in v Bosni. Prevodno debitirala s Hofmannsthalom 1998 (Nova revija). Od 2003 samozaposlena v kulturi za literarno prevajanje. Prevedla okrog 22.000 verzov poezije v slovenski in v nemški jezik, 7 odrskih del za gledališče in lutkovno produkcijo, ter ca. 430 AP proze in humanistike. Od 2007 na FF MB izvajalka predmetov Prevajanje literarnih besedil in Prevajanje humanističnih besedil. Od 1999 mednarodne štipendije in strokovna srečanja. 2008 – Sovretova nagrada, 2010 in 2013 – Premiji DSKP za vrhunske dosežke, pohvala Neue Zürcher Zeitung 2015, kritiški simpozij v Berlinu 2018, vrstitev prevoda zbirke Anje Golob Anweisungen zum Atmen med najboljše knjige po mnenju kritikov ORF Bestenliste 01/2019 in uvrstitev na seznam 20 priporočljivih knjig poezije v nemškem prostoru 2019 (Lyrikempfehlungen). 2014 – 2019 znanstvena in strokovna srečanja, članki v mednarodni prevodoslovni javnosti, nazadnje znanstvena študija o prevajalskem tandemu Mračnikar/Handke (Založba Frank & Timme, Berlin, 2019). Vodja Festivala Pranger. Članica žirij, komisij in združenj, 2017-2018 svetnica Avstrijske čitalnice. Foto: osebni arhiv

Nežka Struc

Nežka Struc

produkcija FP in Pesniški turnir

Nežka Struc (1987), rojena v Mariboru, živi v Ljubljani. Pesnica in antropologinja, kot producentka in književnica je samozaposlena v kulturi. Je avtorica pesniških zbirk Nihanja (Hiša poezije, 2017, zbirka Sončnica) in Do severnega sija (NUZ Ignor, 2021). Ukvarja se z vprašanji možnosti zvočne, vizualne in prostorske interpretacije poezije (razstava Prostor poezije: prostorska postavitev poezije; zasnova vokalne interpretacije Šalamunovega zvezka Vse kar sem objel je ušlo; interpretacija in prevod poezije Karmine Šilec, DERT, endemične pesmi; prostorska instalacija in vokalna kompozicija kot del performansa pre_več, avtorja Dejana Kobana). Leta 2017 je pri založbi Aristej soprevajala antropološko klasiko Bronisława Malinowskega Argonavti zahodnega Pacifika. Sodeluje pri Ignoru, platformi za literaturo, zvočenje, vizualne umetnosti in performans. Svoje prispevke objavlja v literarnih revijah (Poetikon, ludliteratura.si, Vrabec Anarhist). Je del ekip festivala Pranger in Pesniškega turnirja ter pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature. Foto: Ivan Dobnik

dr. Nada Grošelj

dr. Nada Grošelj

vodja prevajalskega programa

Nada Marija Grošelj (17. 7. 1975) je anglistka in latinistka. V letih 2000–2004 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka FF LJ, leta 2005 pa je doktorirala z zagovorom disertacije »Problem skladnje pri prevajanju slovenske poezije v angleščino«. Odtlej je registrirana kot samostojna prevajalka. Prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine in švedščine, včasih tudi iz nemščine in stare grščine, in iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi segajo od leposlovja za odrasle in mladino do literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije. V znanstvenih in strokovnih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, angleške in antične rimske pisce in antično mitologijo. Kot zunanja sodelavka poučuje angleščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani (leta 2016 je bila prvič izvoljena v naziv docentke), kot prevajalka in lektorica za angleški jezik pa sodeluje z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami (ZIFF, AMEU-ISH, SAZU, ZRC SAZU). Od leta 2009 organizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij v sodelovanju z ZRC SAZU in od leta 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger kot vodja prevajalskega programa. Nagrade in priznanja: 2000: fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo, 2007: priznanje za mladega prevajalca, 2009, 2010, 2014, 2016 in 2017 zlate hruške, 2011: Sovretova nagrada, 2018: uvrstitev na Častno listo IBBY za prevod dela: Astrid Lindgren, Pika Nogavička Foto: osebni arhiv

Maja Šučur

Maja Šučur

kritiški studio

Maja Šučur (1989) je literarna kritičarka in kulturna novinarka, deluje kot odgovorna urednica revije Literatura. Za literarne kritike, ki jih objavlja predvsem v časopisu Dnevnik, v revijah Literatura in Dialogi ter na spletnem mediju ludliteratura.si in portalu Dobre knjige, je leta 2017 prejela Stritarjevo nagrado. Redno moderira in organizira literarne dogodke, denimo debate na mednarodnem Srečanju pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger, pogosto vodi tudi delavnice novinarskega in kritiškega pisanja. Foto: Luka Cjuha, Dnevnik

mag. Nataša Koražija

mag. Nataša Koražija

vodja ELE

Po maturi na I. gimnaziji v Celju leta 1997 sem se vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer slovenski jezik s književnostjo, kjer sem leta 2002 diplomirala in pridobila naziv profesorica slovenščine. Istega leta sem se vpisala na podiplomski študij na Filozofski fakulteti v Mariboru in leta 2009 pridobila naziv magistrica znanosti s področja slovenskega jezikoslovja. Leta 2006 sem se zaposlila v Knjižnici Rogaška Slatina na delovnem mestu bibliotekarka. Moje področje je bilo najprej delo z uporabniki, organizacija in izvedba prireditev ter skrb za promocijo, nato sem prevzela tudi nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva. Od leta 2010 sem direktorica omenjenega zavoda. V tem času sem sodelovala pri mnogih projektih na lokalni ravni, Združenje splošnih knjižnic sem tri leta zastopala na Kulturnem bazarju. V okviru projekta s področja mobilnosti Leonardo da Vinci sem se leta 2012 udeležila enotedenskega izobraževanja v Litvi, kjer sem spoznavala litvanski knjižnični sistem. Zadnja tri leta aktivno sodelujem tudi pri organizaciji in izvedbi festivala Mali Pranger – ELA. Foto: osebni arhiv

Maja Kovač

Maja Kovač

ELA

Moje ime je Maja Kovač, rojena sem 20. februarja 1985 v Celju. Po končanem srednješolskem izobraževanju na Gimnaziji center Celje sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slovenistika. Jeseni, leta 2010, sem zaključila študij slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, smer slovenski knjižni jezik in književnost, in si pridobila naziv prof. slovenščine. V Knjižnici Rogaška Slatina sem se zaposlila na delovno bibliotekarja, nato napredovala v nazivu do samostojnega bibliotekarja. Sicer pa v knjižnici opravljam različne naloge v sklopu knjižnične dejavnosti. Poleg dela v izposoji, skrbim za nabavo in obdelavo serijskih in tudi monografskih publikacij. Moje temeljno poslanstvo v knjižnici je načrtovanje in organiziranje prireditev za odrasle in otroke ter bibliopedagoško delo. Dodatna oblika dela z vrtci so English lesson. Posebna oblika dejavnosti za spodbujanje bralne kulture so dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Sem pa tudi izvajalka in koordinatorka projekta »Rastem s knjigo«. V Knjižnici Rogaška Slatina izvajamo tri zelo obsežne projekte bralna značka za odrasle Branje brez meja/Čitanje bez granica, bralna značka za otroke druge tiade osnovne šole Š.O.K. – Škatla odličnih knjig in bralna značka za otroke Ježkov nahrbtnik. Moderiram večino literarno-kulturnih dogodkov, ki jih prirejamo v knjižnici. Foto: osebni arhiv