Ekipa

KUD Pranger
Ulica Heroja Tomšiča 9A
2000 Maribor

Vodja festivala: Urška P. Černe
(+386 31 258 116, pranger@pranger.si)

Vodja prevodnega programa: dr. Nada Grošelj
(translat@pranger.si)

Producentka, PR: Nina Medved
(+386 40 62 62 64, pr@pranger.si)

Program ELA – Mali Pranger: mag. Nataša Koražija (ter Sigrid Horvat, Maja Kovač)
natecaj.pranger@gmail.com

Kritiški studio – Mlada kritika: mlada.kritika@pranger.si

Moderatorka kritiških razprav: Maja Šučur
Poezija & vojna: Goran Potočnik Černe
Povezovalka zaključne prireditve: dr. Sara Špelec
Refleksija: Denis Škofič
Mlada kritika: Helena Zemljič

Spoznaj ekipo festivala

Urška P. Černe

Urška P. Černe

vodja festivala

Urška P. Černe juristka, univ. dipl. nemcistka in lit. komparativistka – samozaposlena v kulturi Od 18. do 27. leta kulturna publicistka in fotografinja, poročevalka v vojni za Slovenijo in tolmačka RTL in SternTV v vojni na Hrvaškem in v Bosni. Prevodno debitirala s Hofmannsthalom 1998 (Nova revija). Od 2003 samozaposlena v kulturi za literarno prevajanje. Prevedla okrog 22.000 verzov poezije v slovenski in v nemški jezik, 7 odrskih del za gledališče in lutkovno produkcijo, ter ca. 430 AP proze in humanistike. Od 2007 na FF MB izvajalka predmetov Prevajanje literarnih besedil in Prevajanje humanističnih besedil. Od 1999 mednarodne štipendije in strokovna srečanja. 2008 – Sovretova nagrada, 2010 in 2013 – Premiji DSKP za vrhunske dosežke, pohvala Neue Zürcher Zeitung 2015, kritiški simpozij v Berlinu 2018, vrstitev prevoda zbirke Anje Golob Anweisungen zum Atmen med najboljše knjige po mnenju kritikov ORF Bestenliste 01/2019 in uvrstitev na seznam 20 priporočljivih knjig poezije v nemškem prostoru 2019 (Lyrikempfehlungen). 2014 – 2019 znanstvena in strokovna srečanja, članki v mednarodni prevodoslovni javnosti, nazadnje znanstvena študija o prevajalskem tandemu Mračnikar/Handke (Založba Frank & Timme, Berlin, 2019). Vodja Festivala Pranger. Članica žirij, komisij in združenj, 2017-2018 svetnica Avstrijske čitalnice. Foto: osebni arhiv

dr. Nada Grošelj

dr. Nada Grošelj

vodja prevajalskega programa

Nada Marija Grošelj (17. 7. 1975) je anglistka in latinistka. V letih 2000–2004 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka FF LJ, leta 2005 pa je doktorirala z zagovorom disertacije »Problem skladnje pri prevajanju slovenske poezije v angleščino«. Odtlej je registrirana kot samostojna prevajalka. Prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine in švedščine, včasih tudi iz nemščine in stare grščine, in iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi segajo od leposlovja za odrasle in mladino do literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije. V znanstvenih in strokovnih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, angleške in antične rimske pisce in antično mitologijo. Kot zunanja sodelavka poučuje angleščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani (leta 2016 je bila prvič izvoljena v naziv docentke), kot prevajalka in lektorica za angleški jezik pa sodeluje z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami (ZIFF, AMEU-ISH, SAZU, ZRC SAZU). Od leta 2009 organizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij v sodelovanju z ZRC SAZU in od leta 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger kot vodja prevajalskega programa. Nagrade in priznanja: 2000: fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo, 2007: priznanje za mladega prevajalca, 2009, 2010, 2014, 2016 in 2017 zlate hruške, 2011: Sovretova nagrada, 2018: uvrstitev na Častno listo IBBY za prevod dela: Astrid Lindgren, Pika Nogavička Foto: osebni arhiv

Nina Medved

Nina Medved

producentka, PR

Nina Medved (1989) je pesnica, performerka, kulturna producentka, fotografinja in prevajalka. Končala je študij primerjalne književnosti in francoščine. Pesmi objavlja v vidnih slovenskih literarnih revijah ter se je kot pesnica predstavila v Franciji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Kanadi. Vključena je bila v več antologij ter edinstvenih izborov poezije, kot denimo v almanah revije Dialogi s poezijo avtorjev, rojenih po letu 1980, ki še nimajo pesniškega prvenca (2017). Januarja 2019 je v sklopu umetniške rezidence Ministrstva za kulturo gostovala v Berlinu. Je prva slovenska prvakinja v slam poeziji in vodja pesniškega društva Slam zverine. Do izvedbe je pomagala pripeljati festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Festival Maribor, mednarodno prevajalsko srečanje Fragment, trenutno sodeluje s festivalom Pranger in edinim francoskim sejmom s poezijo za otroke Marché de la poésie jeunesse. V slovenščino je pomagala prenesti več frankofonih avtorjev (Makine, Teulé, Goffette, Soletti, Forte, Lécroart, Tholomé). Foto: Gregor Salobir

Maja Šučur

Maja Šučur

moderatorka

Maja Šučur (1989) je literarna kritičarka in kulturna novinarka časopisa Dnevnik. Za literarne kritike, ki jih objavlja še v revijah Literatura in Dialogi ter na spletnem portalu ludliteratura.si, je leta 2017 prejela Stritarjevo nagrado. Redno moderira in organizira literarne dogodke, med drugim kritiške debate na mednarodnem Srečanju pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger. Od leta 2014 je koordinatorica Društva slovenskih literarnih kritikov, kjer bdi tudi nad podeljevanjem nagrade kritiško sito in organizacijo mednarodnega kritiškega simpozija. Foto: Luka Cjuha, Dnevnik

Goran Potočnik Černe

Goran Potočnik Černe

Poezija in ...

Goran Potočnik Černe (1972) je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture. Objavlja kritike humanistike in proze, eseje, intervjuje in druge publicistične zapise. Vse bolj kot ne v smeri iskanja prepleta vsakdanjega življenja in filozofije. V letih od 2001 do 2008 je bil glavni urednik Založbe Tuma. Med drugim je bil pobudnik in urednik Antologije slovenskih pesnic in monografije Pozabljena polovica. Bil je med soustanovitelji Festivala Pranger, potem več let njegov producent. Leta 2013 je ustanovil zavod Misel v praksi, kjer je vodil Filozofsko posvetovalnico – Česalnico misli. Občasno se tudi umetnostno udejstvuje. Še bolj občasno odmoderira kakšno delavnico na temo kritike ali državljanske samoobrambe. Bil je član slovenske državne reprezentance v kendu – japonskem mečevanju. Danes je birokrat s filozofskim pridihom, foter ki, ko vsi zaspijo, gleda filme in kaj zapiše o njih. Foto: osebni arhiv

dr. Sara Špelec

dr. Sara Špelec

povezovalka zaključne prireditve

Sara Špelec (Maribor, 1985) je univerzitetna diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, doktorirala pa je na smeri Balkanski študiji. Prevaja (mdr. za Znanstveno založbo FF in Beletrino), urednikuje (nekaj časa pri zbirki Sto slovanskih romanov, danes večinoma na portalu pesem.si), piše pesmi (Rp. Lirikon 21, Mentor, Pesem.si, Vrabec Anarhist) in še prevečkrat se kaj najde. Je soustanoviteljica in predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža, v katerem je med drugim umetniški vodja festivalne prireditve Zlet literarnih zavetnikov in pobudnik nove literarne nagrade: literarni zavetnik/zavetnica. Pred dvema letoma je pri Znanstveni založbi FF izdala monografijo o kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, letos pa je pri Kulturnem centru Maribor (zbirka Frontier) izdala svoj pesniški prvenec Če. Deluje kot svobodna književnica, prevajalka in napovedovalka. Foto: Nani Poljanec

Denis Škofič

Denis Škofič

refleksija

Denis Škofič (1985) je pesnik, pisatelj in literarni kritik. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo. Bil je urednik za prozo in literarno kritiko pri študentski reviji Liter jezika, objavlja pa za različne literarne revije ter druge tiskane in spletne medije. S kratko zgodbo Sveča je bil uvrščen v zbornik mednarodnega Festivala prihajajoče literature Alpe Adria z naslovom Vrane, čečkarije in konfeti (Litera, 2017). Sodeloval je tudi pri monografiji Portreti sodobne slovenske literature (1991–2016) v izdaji založbe Fit media (2017). Kot pesnik mlajše generacije je doslej zabeležil številne revijalne in radijske objave, leta 2014 je bil gost festivala refleksije in prevoda poezije − Pranger, dvakrat pa tudi finalist pesniškega turnirja (2011 in 2017). V letu 2013 je pri založbi Beletrina izdal svoj pesniški prvenec Sprehajalec ptic, ki je naletel na izjemen sprejem tako pri bralcih kot kritikih, bil nominiran za Jenkovo nagrado in kritiško sito. Na začetku leta 2018 pa je pri Cankarjevi založbi izšla njegova druga pesniška zbirka – Seganje, s katero se je uvrstil na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado. Živi in ustvarja na Dolnji Bistrici v Prekmurju. Foto: Helena Zemljič

Helena Zemljič

Helena Zemljič

mlada kritika

Rojena leta 1995 v Mariboru, študentka filozofije in slovenskega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Je urednica študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Prve pesmi je pričela objavljati na spletnem portalu Pesem.si, kjer trenutno tudi urednikuje. Sodelovala je na Mladih rimah v Mariboru in Ljubljani, njena poezija pa se najde v Litru jezika, Novem zvonu, Spirali, Poetikonu, Mentorju, Apokalipsi, Dialogih, spletnem portalu Poiesis, Locutiu in različnih zbornikih. V letu 2017 je prišla v ožji izbor natečaja Urška, dvakrat (2016 in 2017) se je uvrstila med dvanajsterico Pesniškega turnirja. Konec leta 2016 je v soavtorstvu v Alešem Jelenkom in Nino Jančič izšla tudi pesniška zbirka Kontejner. Foto: Denis Škofič

mag. Nataša Koražija

mag. Nataša Koražija

vodja ELE

Po maturi na I. gimnaziji v Celju leta 1997 sem se vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer slovenski jezik s književnostjo, kjer sem leta 2002 diplomirala in pridobila naziv profesorica slovenščine. Istega leta sem se vpisala na podiplomski študij na Filozofski fakulteti v Mariboru in leta 2009 pridobila naziv magistrica znanosti s področja slovenskega jezikoslovja. Leta 2006 sem se zaposlila v Knjižnici Rogaška Slatina na delovnem mestu bibliotekarka. Moje področje je bilo najprej delo z uporabniki, organizacija in izvedba prireditev ter skrb za promocijo, nato sem prevzela tudi nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva. Od leta 2010 sem direktorica omenjenega zavoda. V tem času sem sodelovala pri mnogih projektih na lokalni ravni, Združenje splošnih knjižnic sem tri leta zastopala na Kulturnem bazarju. V okviru projekta s področja mobilnosti Leonardo da Vinci sem se leta 2012 udeležila enotedenskega izobraževanja v Litvi, kjer sem spoznavala litvanski knjižnični sistem. Zadnja tri leta aktivno sodelujem tudi pri organizaciji in izvedbi festivala Mali Pranger – ELA. Foto: osebni arhiv

Sigrid Horvat

Sigrid Horvat

ELA

Rojena sem bila 20. 8. 1988 v Celju, živim v Rogaški Slatini. Delo s knjigami je bila moja velika želja že od rane mladosti. Slednja me je vodila do študija bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki sem ga tudi uspešno zaključila z magisterijem leta 2014 in pridobila naziv magistrica informacijskih ved. Od leta 2011 sem zaposlena v Knjižnici Rogaška Slatina, kjer je razgibano in raznoliko delo pravi izziv. Poleg dela z uporabniki se ukvarjam z oblikovanjem promocijskega materiala, brošur, tematskih razstav na lokalni ravni ter urejanjem spletnih strani knjižnice. V prostem času rada berem in hodim v naravo. Foto: osebni arhiv

Maja Kovač

Maja Kovač

ELA

Moje ime je Maja Kovač, rojena sem 20. februarja 1985 v Celju. Po končanem srednješolskem izobraževanju na Gimnaziji center Celje sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slovenistika. Jeseni, leta 2010, sem zaključila študij slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, smer slovenski knjižni jezik in književnost, in si pridobila naziv prof. slovenščine. V Knjižnici Rogaška Slatina sem se zaposlila na delovno bibliotekarja, nato napredovala v nazivu do samostojnega bibliotekarja. Sicer pa v knjižnici opravljam različne naloge v sklopu knjižnične dejavnosti. Poleg dela v izposoji, skrbim za nabavo in obdelavo serijskih in tudi monografskih publikacij. Moje temeljno poslanstvo v knjižnici je načrtovanje in organiziranje prireditev za odrasle in otroke ter bibliopedagoško delo. Dodatna oblika dela z vrtci so English lesson. Posebna oblika dejavnosti za spodbujanje bralne kulture so dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Sem pa tudi izvajalka in koordinatorka projekta »Rastem s knjigo«. V Knjižnici Rogaška Slatina izvajamo tri zelo obsežne projekte bralna značka za odrasle Branje brez meja/Čitanje bez granica, bralna značka za otroke druge tiade osnovne šole Š.O.K. – Škatla odličnih knjig in bralna značka za otroke Ježkov nahrbtnik. Moderiram večino literarno-kulturnih dogodkov, ki jih prirejamo v knjižnici. Foto: osebni arhiv