Ekipa

Urška P. Černe

Urška P. Černe

vodja festivala

Urška P. Černe juristka, univ. dipl. nemcistka in lit. komparativistka – samozaposlena v kulturi Od 18. do 27. leta kulturna publicistka in fotografinja v tiskanih medijih, radiju in televiziji, poročevalka v vojni za Slovenijo in tolmačka RTL in SternTV v vojni na Hrvaškem in v Bosni. Prevodno debitirala s Hofmannsthalom 1998. 2018 spet prevajala Hofmannsthala (pa tudi Rilkeja idr.). Od 2003 samozaposlena v kulturi za literarno in humanistično prevajanje. Prevedla okrog 21.000 verzov poezije v slovenski in v nemški jezik, 6 odrskih del za gledališče in lutkovno produkcijo, ter ca. 400 AP proze in humanistike. V zadnjih letih v slovenščino prevaja veliko rimane poezije srednjega veka, modernizma, baroka, romantike, klasicizma, simbolizma. Od 2007 na FF MB izvajalka predmetov Prevajanje literarnih besedil in Prevajanje humanističnih besedil. Od 1999 mednarodne štipendije in strokovna srečanja. 2008 – Sovretova nagrada, 2010 – Premija DSKP za vrhunske dosežke, 2013 – Premija DSKP za vrhunske dosežke, pohvala Neue Zürcher Zeitung 2015, kritiški simpozij v Berlinu 2018, vrstitev prevoda zbirke Anje Golob Anweisungen zum Atmen med najboljše knjige po mnenju kritikov ORF Bestenliste 01/2019. 2014 – 2019 znanstvena in strokovna srečanja, članki v mednarodni prevodoslovni javnosti, nazadnje 40-stranska znanstvena študija o prevajalskem tandemu Mračnikar/Handke (Založba Frank & Timme, Berlin, 2019). Članica Združenja avstrijskih literarnih in znanstvenih prevajalcev, DSKP, PEN Slovenije in Slovenske matice. Vodja Festivala Pranger. Članica žirij in komisij, 2017-2018 svetnica Avstrijske čitalnice. Foto: osebni arhiv

dr. Nada Grošelj

dr. Nada Grošelj

vodja prevajalskega programa

Nada Marija Grošelj (17. 7. 1975) je diplomirala iz angleškega in latinskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 2000–2004 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko iste fakultete, leta 2005 pa je doktorirala z zagovorom disertacije »Problem skladnje pri prevajanju slovenske poezije v angleščino«. Odtlej je registrirana kot samostojna prevajalka. Prevaja leposlovna, strokovna in znanstvena besedila iz angleščine, latinščine in švedščine, včasih tudi iz nemščine in stare grščine, in iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi (doslej izdanih monografskih prevodov je 57) segajo od leposlovja za odrasle in mladino do literarne teorije, filozofije, teologije in mitologije. V znanstvenih in strokovnih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, angleške in antične rimske pisce in antično mitologijo. Kot zunanja sodelavka poučuje angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (leta 2016 je bila prvič izvoljena v naziv docentke), kot prevajalka in lektorica za angleški jezik pa sodeluje z znanstvenimi in kulturnimi ustanovami (ZIFF, AMEU-ISH, SAZU, ZRC SAZU). Je tudi soavtorica univerzitetnega učbenika za zgodovino (Oto Luthar in sod., Zgodovina historične misli: od Homerja do začetka 21. stoletja, 2006, druga, predelana izdaja 2016; leta 2013 je izšel še v srbskem prevodu pri založbi Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića, Sremski Karlovci in Novi Sad, pod naslovom Povest istorijske misli). Od leta 2009 organizira interdisciplinarni znanstveni Grošljev simpozij v sodelovanju z ZRC SAZU in od leta 2010 sodeluje pri Festivalu Pranger kot vodja prevajalskega programa. Od leta 2008 je članica uredniškega sveta revije Keria: Studia Latina et Graeca in od 2004 članica uredniškega odbora revije Monitor ISH. Opravlja več funkcij v Društvu slovenskih književnih prevajalcev in Društvu za antične in humanistične študije Slovenije. Nagrade in priznanja: 2000: fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo »Phonetic Symbolism in English and Latin« 2007: priznanje za mladega prevajalca za prevoda dveh del: Alberto Manguel, Zgodovina branja; Klavdij Klavdijan, Ugrabitev Prozerpine 2009: zlata hruška za prevod dela: Tove Jansson, Nevidni otrok in druge zgodbe 2010: zlata hruška za prevoda del: Astrid Lindgren, Detektivski mojster Blomkvist; Tone Pavček, Majhnice in majnice 2011: Sovretova nagrada za prevode del: Publij Ovidij Nazon, Rimski koledar; Oscar Wilde, Izbrano delo; Tit Makcij Plavt, Kljukec 2014: zlata hruška za prevod del: Peter Sís, Zborovanje ptic; Astrid Lindgren, Mio, moj Mio 2015: zlata hruška za prevode del: Tove Jansson, Komet prihaja; Mumin in morje; Mumin se zaljubi; Mumin na Azurni obali; Mumin in zlati rep 2016: zlata hruška za prevoda del: Tove Jansson, Mumintrolčki in velika povodenj; Astrid Lindgren: Pika Nogavička 2017: zlata hruška za prevoda del: Tove Jansson, Muminočkovi spomini; Jonas Gardell: Kako je odraščal komik 2018: uvrstitev na Častno listo IBBY za prevod dela: Astrid Lindgren, Pika Nogavička Foto: osebni arhiv

Nina Medved

Nina Medved

producentka, PR

Nina Medved (1989) je pesnica, performerka, kulturna producentka, fotografinja in prevajalka. Končala je študij primerjalne književnosti in francoščine. Pesmi objavlja v vidnih slovenskih literarnih revijah ter se je kot pesnica predstavila v Franciji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Kanadi. Vključena je bila v več antologij ter edinstvenih izborov poezije, kot denimo v almanah revije Dialogi s poezijo avtorjev, rojenih po letu 1980, ki še nimajo pesniškega prvenca (2017). Januarja 2019 je v sklopu umetniške rezidence Ministrstva za kulturo gostovala v Berlinu. Je prva slovenska prvakinja v slam poeziji in vodja pesniškega društva Slam zverine. Do izvedbe je pomagala pripeljati festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Festival Maribor, mednarodno prevajalsko srečanje Fragment, trenutno sodeluje s festivalom Pranger in edinim francoskim sejmom s poezijo za otroke Marché de la poésie jeunesse. V slovenščino je pomagala prenesti več frankofonih avtorjev (Makine, Teulé, Goffette, Soletti, Forte, Lécroart, Tholomé). Foto: Gregor Salobir

Maja Šučur

Maja Šučur

moderatorka

Maja Šučur (1989) je literarna kritičarka in kulturna novinarka časopisa Dnevnik. Za literarne kritike, ki jih objavlja še v revijah Literatura in Dialogi ter na spletnem portalu ludliteratura.si, je leta 2017 prejela Stritarjevo nagrado. Redno moderira in organizira literarne dogodke, med drugim kritiške debate na mednarodnem Srečanju pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger. Od leta 2014 je koordinatorica Društva slovenskih literarnih kritikov, kjer bdi tudi nad podeljevanjem nagrade kritiško sito in organizacijo mednarodnega kritiškega simpozija. Foto: Luka Cjuha, Dnevnik

Goran Potočnik Černe

Goran Potočnik Černe

Poezija in ...

Goran Potočnik Černe (1972) je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture. Objavlja kritike humanistike in proze, eseje, intervjuje in druge publicistične zapise. Vse bolj kot ne v smeri iskanja prepleta vsakdanjega življenja in filozofije. V letih od 2001 do 2008 je bil glavni urednik Založbe Tuma. Med drugim je bil pobudnik in urednik Antologije slovenskih pesnic in monografije Pozabljena polovica. Bil je med soustanovitelji Festivala Pranger, potem več let njegov producent. Leta 2013 je ustanovil zavod Misel v praksi, kjer je vodil Filozofsko posvetovalnico – Česalnico misli. Občasno se tudi umetnostno udejstvuje. Še bolj občasno odmoderira kakšno delavnico na temo kritike ali državljanske samoobrambe. Bil je član slovenske državne reprezentance v kendu – japonskem mečevanju. Danes je birokrat s filozofskim pridihom, foter ki, ko vsi zaspijo, gleda filme in kaj zapiše o njih. Foto: osebni arhiv

Denis Škofič

Denis Škofič

refleksija

Denis Škofič (1985) je pesnik, pisatelj in literarni kritik. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo. Bil je urednik za prozo in literarno kritiko pri študentski reviji Liter jezika, objavlja pa za različne literarne revije ter druge tiskane in spletne medije. S kratko zgodbo Sveča je bil uvrščen v zbornik mednarodnega Festivala prihajajoče literature Alpe Adria z naslovom Vrane, čečkarije in konfeti (Litera, 2017). Sodeloval je tudi pri monografiji Portreti sodobne slovenske literature (1991–2016) v izdaji založbe Fit media (2017). Kot pesnik mlajše generacije je doslej zabeležil številne revijalne in radijske objave, leta 2014 je bil gost festivala refleksije in prevoda poezije − Pranger, dvakrat pa tudi finalist pesniškega turnirja (2011 in 2017). V letu 2013 je pri založbi Beletrina izdal svoj pesniški prvenec Sprehajalec ptic, ki je naletel na izjemen sprejem tako pri bralcih kot kritikih, bil nominiran za Jenkovo nagrado in kritiško sito. Na začetku leta 2018 pa je pri Cankarjevi založbi izšla njegova druga pesniška zbirka – Seganje, s katero se je uvrstil na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado. Živi in ustvarja na Dolnji Bistrici v Prekmurju. Foto: Helena Zemljič

Helena Zemljič

Helena Zemljič

mlada kritika

Rojena leta 1995 v Mariboru, študentka filozofije in slovenskega jezika ter književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Je urednica študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Prve pesmi je pričela objavljati na spletnem portalu Pesem.si, kjer trenutno tudi urednikuje. Sodelovala je na Mladih rimah v Mariboru in Ljubljani, njena poezija pa se najde v Litru jezika, Novem zvonu, Spirali, Poetikonu, Mentorju, Apokalipsi, Dialogih, spletnem portalu Poiesis, Locutiu in različnih zbornikih. V letu 2017 je prišla v ožji izbor natečaja Urška, dvakrat (2016 in 2017) se je uvrstila med dvanajsterico Pesniškega turnirja. Konec leta 2016 je v soavtorstvu v Alešem Jelenkom in Nino Jančič izšla tudi pesniška zbirka Kontejner. Foto: Denis Škofič

Nataša Koražija

Nataša Koražija

vodja ELE

Po maturi na I. gimnaziji v Celju leta 1997 sem se vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru, smer slovenski jezik s književnostjo, kjer sem leta 2002 diplomirala in pridobila naziv profesorica slovenščine. Istega leta sem se vpisala na podiplomski študij na Filozofski fakulteti v Mariboru in leta 2009 pridobila naziv magistrica znanosti s področja slovenskega jezikoslovja. Leta 2006 sem se zaposlila v Knjižnici Rogaška Slatina na delovnem mestu bibliotekarka. Moje področje je bilo najprej delo z uporabniki, organizacija in izvedba prireditev ter skrb za promocijo, nato sem prevzela tudi nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva. Od leta 2010 sem direktorica omenjenega zavoda. V tem času sem sodelovala pri mnogih projektih na lokalni ravni, Združenje splošnih knjižnic sem tri leta zastopala na Kulturnem bazarju. V okviru projekta s področja mobilnosti Leonardo da Vinci sem se leta 2012 udeležila enotedenskega izobraževanja v Litvi, kjer sem spoznavala litvanski knjižnični sistem. Zadnja tri leta aktivno sodelujem tudi pri organizaciji in izvedbi festivala Mali Pranger – ELA. Foto: osebni arhiv

Sigrid Horvat

Sigrid Horvat

ELA

Rojena sem bila 20. 8. 1988 v Celju, živim v Rogaški Slatini. Delo s knjigami je bila moja velika želja že od rane mladosti. Slednja me je vodila do študija bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki sem ga tudi uspešno zaključila z magisterijem leta 2014 in pridobila naziv magistrica informacijskih ved. Od leta 2011 sem zaposlena v Knjižnici Rogaška Slatina, kjer je razgibano in raznoliko delo pravi izziv. Poleg dela z uporabniki se ukvarjam z oblikovanjem promocijskega materiala, brošur, tematskih razstav na lokalni ravni ter urejanjem spletnih strani knjižnice. V prostem času rada berem in hodim v naravo. Foto: osebni arhiv

Maja Kovač

Maja Kovač

ELA

Moje ime je Maja Kovač, rojena sem 20. februarja 1985 v Celju. Po končanem srednješolskem izobraževanju na Gimnaziji center Celje sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slovenistika. Jeseni, leta 2010, sem zaključila študij slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, smer slovenski knjižni jezik in književnost, in si pridobila naziv prof. slovenščine. V Knjižnici Rogaška Slatina sem se zaposlila na delovno bibliotekarja, nato napredovala v nazivu do samostojnega bibliotekarja. Sicer pa v knjižnici opravljam različne naloge v sklopu knjižnične dejavnosti. Poleg dela v izposoji, skrbim za nabavo in obdelavo serijskih in tudi monografskih publikacij. Moje temeljno poslanstvo v knjižnici je načrtovanje in organiziranje prireditev za odrasle in otroke ter bibliopedagoško delo. Dodatna oblika dela z vrtci so English lesson. Posebna oblika dejavnosti za spodbujanje bralne kulture so dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Sem pa tudi izvajalka in koordinatorka projekta »Rastem s knjigo«. V Knjižnici Rogaška Slatina izvajamo tri zelo obsežne projekte bralna značka za odrasle Branje brez meja/Čitanje bez granica, bralna značka za otroke druge tiade osnovne šole Š.O.K. – Škatla odličnih knjig in bralna značka za otroke Ježkov nahrbtnik. Moderiram večino literarno-kulturnih dogodkov, ki jih prirejamo v knjižnici. Foto: osebni arhiv

Maja Ratej

Maja Ratej

moderatorka sklepne prireditve

Foto: osebni arhiv