Nataša Velikonja

foto: Tihomir Pinter

Nataša Velikonja, rojena leta 1967, je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Leta 1992 je diplomirala iz teoretske sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in za svojo diplomsko nalogo prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Objavila je šest knjig poezije; njen prvenec Abonma iz leta 1994 velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Sledile so Žeja (1999), Plevel (2004), Poljub ogledala (2007), Ostani (2014) in Preveč vljudna (2017). Objavila je tudi štiri knjige esejev in znanstvenih razprav: Fragmenti svobode (2008), Lezbični bar (2011), LL 25 (v soavtorstvu s Tatjano Greif, 2012) in Devetdeseta (2017). Obenem je v zadnjih petindvajsetih letih v različnih medijih tako doma kot v tujini objavila tudi več kot petsto esejev, kolumn, socioloških razprav in drugih avtorskih prispevkov. Prevedla več knjižnih del lezbične in gejevske teorije ter radikalne družbene kritike, pa tudi teorije arhitekture in oblikovanja. Sicer deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji: bila je urednica Časopisa za kritiko znanosti, urednica revije Lesbo, dolgoletna kolumnistka Radia Študent, od leta 1993 sodeluje v lezbičnem aktivizmu, je ustanoviteljica Lezbične knjižnice v AKC Metelkova. Od leta 1995 ima status pesnice, kritičarke in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS. Leta 2016 je bila za svoje delo nagrajena z Župančičevo nagrado.