Milan Šelj

Foto: Peter Uhan

Pesnik, publicist in prevajalec, diplomiral leta 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer primerjalna književnosti in sociologija. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Je so-avtor romana v pismih, Spolitika (Cankarjeva založba, 1999), njegov pesniški prvenec Darilo (Lambda, 2006) je bil deležen precejšnje pozornosti in sodi »med najbolj eksplicitno gejevsko poezijo pri nas«. Darilu so sledile pesniške zbirke Kristali soli (Lambda, 2010), Gradim gradove (Lambda, 2015) in Slediti neizgovorjenemu (Lambda, 2018).  Kot dopisovalec je sodeloval v knjigi pričevanj Drugačna razmerja (Mladinska knjiga, 2010). Izbor njegovih pesmi za otroke je izšel leta 2012 pri projektu Tudi pesnik je zaklad.

Prevodi njegovih pesmi v hebrejski jezik so izšli v antologiji Kavafijevi sinovi in vnuki (2015) v Izraelu, obširen izbor njegovih pesmi v italijanskem prevodu pa je izšel v reviji Fili d’aquilone leta 2017.

Leta 2007 se je udeležil prevajalske delavnice v Danah pri Sežani. S prevodi je sodeloval pri antologiji sodobne evropske gejevske poezije, Moral bi spet priti (Lambda, 2009) in antologiji sodobne evropske lezbične poezije, Brez besed ji sledim (Lambda, 2016) .

Povabljen je bil na univerzo v Nottinghamu, kjer je leta 2016 sodeloval na prevajalski delavnici za študente slovenskega jezika. Na podobni delavnici je sodeloval (in pripravil predstavitev svoje poezije) tudi na UCL School of Slavonic and East European Studies za učence slovenskega jezika v Londonu marca 2017.

Trenutno pripravlja pesniško zbirko / slikanico za otroke in prevod pesniške zbirke Slediti neizgovorjenemu v angleškem jeziku (Tracing the Unspoken).


Barbara Korun o zbirki Slediti neizgovorjenemu (ŠKUC Ljubljana, 2018): “Slediti neizgovorjenemu je zbirka poezije v prozi, ki vznika v ozkih pasicah sredi strani – zgoščeni, lapidarni, direktni pesniški krokiji, ritmično stopnjevani in jezikovno bravurozni, bodisi vulgarni bodisi visoko stilizirani – z eno samo, škadalozno in tabuizirano témo, ki kroži in kroži okrog neizgovorjenega: obdaja jih belina (molka), ponikajo v belino (molka) – vmes pa: (o)žig resnice, poskus (iz)govoriti, kar se (iz)govoriti ne da, a je potrebno in nujno. Vnovični in vnovični poskusi, obsojeni na to, da spodletijo (v beckettovskem smislu) zmeraj bolje in bolje. Pogumna, iskrena, mojstrska knjiga.”