Brane Senegačnik

Foto: Tatjana Splichal
Brane Senegačnik se rodil 6. 10. 1966 v Ljubljani. Doktoriral je iz klasične filologije na filozofski fakulteti, kjer je tudi zaposlen. Glavno področje njegovega znanstvenega raziskovanja je grška tragedija. Ukvarja se tudi z recepcijo antične poezije v sodobnem času in ontologijo poezije. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk (Srčni grb, Na temnem pragu upa, Ptica iz črnih zvezd, Dvojni čas, Arie antiche, Tišine, Pogovori z nikomer) in objavil štiri knjige esejev o duhovnih problemih sodobne slovenske kulture (V iskanju izgubljene mere, 1999) in o poglavitnih literarno-teoretičnih in poetoloških vprašanjih (Paralipomena poetica, 2004; Smrt lirike ?, 2015; Dežela, ki je ni na zemljevidu, 2019). Njegova besedila so uglasbili nekateri najvidnejši predstavniki različnih generacij slovenskih skladateljev (Lojze Lebič, Igor Štuhec, Damijan Močnik). Izdal je tudi več knjig prevodov iz grške, rimske in renesančne književnosti, opremljenih s komentarji in spremnimi študijami (Ajshil, Sofokles, Evripides, Epiktet, Pindar, Giovanni Pico della Mirandola). Za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado. Pavle Rak je za srbski prevod njegove antologije z naslovom Tišina i druge pesme prejel nagrado Miloša N. Đurića za leto 2018. Dejaven je tudi kot publicist in književni urednik. Bil je zadnji glavni urednik Nove revije.