Alenka Jovanovski je pesnica, prevajalka, literarna kritičarka, esejistka in urednica. Po doktoratu iz primerjalne književnosti je poučevala na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici, od leta 2011 dela samostojno. Prevaja iz sodobne italijanske (C. Pavese v soprevodu z G. Malejem, I. Calvino, N. Milani, I. Scego, L. Prosa, V. Magrelli) in književnosti, pisane v angleškem jeziku (M. Randall). Objavila je dve zbirki poezije (Hlače za Džija, Tisoč osemdeset stopinj, 2018), njene pesmi so prevedene v španščino, angleščino in poljščino. Objavljene so bile v antologiji pesnic iz Češke, Ukrajine in Slovenije (v poljščini, 2013) in v ameriški antologiji slovenske poezije (2017). Piše tudi študije in eseje o poeziji, kjer se posveča vprašanju etičnega, estetskega in strategijam deaktivacije biopolitičnega stroja.
V pesniški knjigi Tisoč osemdeset stopinj (2018, Center za slovensko književnost) se ukvarja z vprašanjem subverzije mentalnih matric, ki sodobnega človeka potiskajo v fašizem.
Barbara Korun o zbirki 1080 stopinj (CSK Ljubljana, 2018): “Duhovita, mila, zafrkljiva, inteligentna, ostra kot skalpel in nežna kot mamina dlan je poezija Alenke Jovanovski, živa, radostna in resnično empatična do vsega živega, zdaj brizgajoča kot vulkan, zdaj pridušena kot potoček v globeli, zmeraj pa popolnoma iskrena, razgaljena, izpostavljena do zadnje golote, bivanjske golote. Nas, bralke in bralce, res zavrti trikrat okoli osi (za 1080 stopinj), kot obljublja naslov. ‘Odhajam z ljudmi, / vračam se s taščicami,’ pravi. Visoko etična, globoko sočutna, resnično živa.”